Večkrat slišimo o vse več političnih pritiskih na delovnih mestih. Ste ga bili tudi vi deležni kot generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije?
Politika je vedno v skušnjavi, da skuša vplivati ali dobronamerno ali pa z odkrito grožnjo. Z vsemi vrstami pritiska sem se spopadel. Mislim, da smo uspeli to, da nimamo obveznega članstva, da nas politika ne drži v roki, izkoristiti za svojo neodvisnost in nenazadnje za neko pokončnost. Skušamo biti korektni, konstruktivni. Osebno sem mnenja, da je v Sloveniji kriza lahko še mnogo hujša, da zmanjka likvidnosti v celoti, da se gospodarstvo ustavi v večjem obsegu. Nismo še na dnu, se mu pa približujemo, verjetno ga bomo letos dosegli. Do dna mora priti, zaradi tega, ker se gospodarstvo in razmere čistijo. Lahko pa bi z nekim anarhizmom, populizmom, ki ga je v Sloveniji preveč, porušili še to, kar imamo, in dosegli precej kritične, da ne rečem katastrofalne razmere za poslovanje.
Se nam lahko to obeta tudi zaradi pomanjkanja dialoga?
Mislim, da zaradi tega ne, saj menim, da je v Sloveniji dialoga dovolj. Dialog je, ampak rezultat tega dialoga ni dialoški. Mi se pogovarjamo, vendar nekdo potem naredi po svoje. Temelj vsega našega slabega počutja, nekonkurenčnosti in nezaupanja je v slabem funkcioniranju pravne države.
Zakaj se ne boste ponovno potegovali za funkcijo generalnega direktorja zbornice?
Mislim, da sem v življenjskem obdobju, ko lahko še kje opravljam kakšno zahtevno delo, da sem relativno dobro opravil svoj mandat, da imam nek ugled in s tem stopam na trg dela. Ne bi rad, da bi mi čez nekaj časa ukazali, svetovali, naj sam odstopim, ker ne opravljam več svoje funkcije. Mislim, da mora človek oditi, ko dobro opravlja svoje delo.
Na katero področje gospodarstva vas sedaj vleče?
Vleče me v področje mednarodnega poslovanja, v izvozne aktivnosti, trženje.
Kaj so bistveni plusi, ki so se zgodili v času vašega vodenja zbornice?
Zbornica je neposredno na podlagi interesov članstva kreirala stališča gospodarstva za izboljšanje gospodarske klime in pogojev poslovanja, od trga dela do okoljske zakonodaje, finančne discipline, nenazadnje tudi zakonodaje, ki je povezana s področjem pokojnin, zdravstva. Oblikovali smo svoje strateške razvojne vizije, opremljene s predlogi in ukrepi, kako spremeniti slovensko okolje, da bomo lahko poslovali konkurenčno. Naša prednost, ki smo jo dobro izkoristili, je, da smo preko regionalnih zbornic neposredno zajemali, to kar je regionalni interes gospodarstva, in na drugi strani preko panožnih zbornic zastopali interese posameznih panog. Bili smo uspešni tudi na področju omejevanja rasti javne porabe, čeprav smo nezadovoljni z njenim obsegom. Uspeli pa smo preprečiti, da javna poraba ni naraščala, kot je bilo predlagano. Samo lani smo zadržali rast trošarin za energente. Izpeljali smo vrsto aktivnosti na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva, po eni strani zaradi naših vezi, ki jih imamo po Evropi, pa tudi ker sami verjamemo, da je izvoz v tem trenutku rešitev za številna vprašanja, ki jih imamo v Sloveniji.
Kaj konkretno je bilo narejenega za olajšanje poti slovenskih podjetij v tujino?
Veliko informacij smo posredovali preko seminarjev, neposrednih svetovanj, tiskanih brošur, spletnih strani o poslovnih okoljih v tujini, našim podjetjem smo pomagali iskati poslovne partnerje v tujini, organizirali smo številne obiske slovenskega gospodarstva v tujini, sprejemali tuje v Sloveniji. Z vsemi temi aktivnostmi smo skušali krepiti samozavest slovenskemu gospodarstvu, da je sposobno biti konkurenčno tudi na globalnem trgu.
Imate odzive, kako uspešni so bili ti vaši ukrepi?
Imamo dve vrsti odzivov. Eden je merljiv, ki kaže o tem, kako narašča slovenski izvoz. Daleč od tega, da bi si pripisovali zasluge, da gre večji izvoz predvsem na račun zbornice, ampak delček je prav gotovo tudi v tem. Drugo pa je neposredno zadovoljstvo, ki ga merimo z anketami pri naših članicah, ki so z našimi storitvami informiranja, svetovanja in tudi posredovanja partnerstev v glavnem zadovoljna.
Kako bi zbornica še vzpodbudila internacionalizacijo?
Letos smo po avstrijskem modelu pripravili poseben program Go International Slovenia. Ker ocenjujemo, da ima Slovenija predvsem v izvozu še veliko priložnosti, ki jih nismo izkoristili, in tudi zaradi tega, ker si domišljamo, da izvozimo več, kot v resnici izvozimo. Tudi brez organizirane pomoči gospodarstvu ni moč pričakovati nekih boljših rezultatov. Go International Slovenia predstavlja preko 50 konkretnih ukrepov, ki vključujejo med drugim posebno akademijo internacionalizacije, da bi se podjetniki in managerji usposobili za nastopanje in trženje v tujini. Za vsako okolje smo pripravili posebne module, kako nastopati na teh trgih, do skupinskih nastopov, do sofinanciranja blagovnih znamk, neke vrste grozdov, krepitve prisotnosti v posameznih okoljih, zbiranja informacij o tenderjih in nenazadnje do tega, da bi v sosednjih državah ustanovili posebne posredovalne centre predvsem za mala podjetja in obrt, ko bi oni tam konkurirali pri zagotavljanju prostega pretoka storitev.
Kdo bi poleg zbornice moral še pomagati pri vzpodbujanju internacionalizacije?
Naš predlog je, da bi program Go International izvajali partnersko - reprezentativne zbornice, pristopiti pa bi morale tudi agencije in institucije - od ministrstev do ekonomske diplomacije. Gre za široko zasnovan projekt, v katerem bi partnersko sodelovali številni izvajalci. Predlagamo poseben vir financiranja, ki bi ga združevala vsa podjetja, tudi tista, ki ne izvažajo, saj so tudi ti odvisni od uspehov našega izvoznega gospodarstva, nekaj bi prispevala tudi država in neposredni udeleženci. V tem trenutku imamo vrsto predlogov, vendar nimamo finančnih virov, s katerim bi lahko zagotavljali krepitev slovenskega gospodarstva na tujih trgih.
Se je v zadnjih letih slovensko gospodarstvo okrepilo na tujih trgih, da bi lahko rekli, da vidite na tem področju napredek?
Žal napredka na tem področju ni. Dobri izvozni rezultati so v tem trenutku posledica konjunkture pri naših glavnih zunanjetrgovinskih partnerjih, zato tudi izvozniki dosegajo dobre poslovne rezultate. Celoten slovenski izvoz še vedno sloni na peščici izvoznikov - znano je, da pri nas 50 podjetij realizira več kot polovico slovenskega izvoza. Od 11.000 registriranih izvoznikov jih je preko 9000 aktivnih samo na Balkanu. V izvozu smo odvisni od premalo podjetij in zato je izvoz naša velika priložnost. Slovenskim podjetjem pri izvozu manjkata znanje in hrabrost.
Sta to glavni dve oviri?
Glavna ovira so še vedno razmere v Sloveniji, ki preprečujejo konkurenčno nastopanje na tujih trgih. Imamo preveč predpisov in živimo v iluziji, da bo s kopičenjem novih zakonov v že tako zapletenem pravnem redu prišlo do razrešitve problemov. Naš sistem je prereguliran, tudi davki in obremenitve podjetij so previsoki, imamo premalo učinkovit javni sektor, predrago državo, postopki so prepočasni, togi.
Če ostaneva pri togosti - bo prožnost trga dela sploh uveljavljena v Sloveniji glede na nasprotovanja sindikatov?
Želim si, da bi bila. Prej preden pride do šoka v obliki zahteve kakšne mednarodne finančne institucije, ki bo ugotovila, da je Slovenija postala prezadolžena in da ne more vračati obveznosti do mednarodnih finančnih institucij. Torej da bomo prej spoznali, da naše poslovno okolje ni ustrezno urejeno, da duši konkurenčnost in ambicioznost gospodarskih subjektov. Ne vem, kaj vse se mora še zgoditi, da bomo spoznali, da mednarodne ocene, ki kažejo o nizki razvitosti poslovnega okolja v Sloveniji, niso izmišljene in niso zarota proti sindikatom, ampak so dejansko primerjava slovenskega s tujimi poslovnimi okolji.
Obstaja kakšna srednja pot?
Pravzaprav je ni. Srednja pot je, da ostane tako, kot je. Imamo pa razmere, kjer je vse več brezposelnih, kjer je vse manj tujih neposrednih vlagateljev, kjer domači vlagatelji hodijo v tujino, kjer se dobički drastično zmanjšujejo, kar odvrača vlagatelje in ker nenazadnje smo blizu tega, da se bodo, predvsem mladi izobraženi, raje odločali za poklicno kariero v tujini.
Kako ste na zbornici zadovoljni s prvim osnutkom ukrepov v okviru pakta za evro, ki ga je nedavno sprejela vlada?
Načeloma ga podpiramo, mislimo, da je usmerjen v pravo smer, obenem imamo zraven skepso. Kar naprej imamo neke strategije, politične klavzure, velike dogodke z zelo veliko besed, spremeni se pa nič. Pakt je usmerjen v pravo smer, razlog za zadovoljstvo bo šele takrat, ko ga bomo uspeli realizirati in ko bo prinesel neke konkretne in merljive rezultate.
Kaj na zbornici želite dodati temu osnutku ukrepov?
Predvsem deregulacijo našega poslovnega sistema in večjo pravno varnost v poslovanju, z manj zakoni, večjo transparentnost pri javnih razpisih in za večjo kazensko in civilno pravno odgovornost tistih, ki se pogodbenih razmerij ne držijo, vključno z nosilci oblasti.
Ali bo po vašem mnenju tesnejše usklajevanje gospodarskih, javnofinančnih in morebiti delno celo davčnih politik res prispevalo k bolj stabilnemu in ugodnemu poslovnemu okolju za slovenska podjetja v okviru območja evra oz. širše EU?
Vsekakor, ker vedno potrebujemo tudi objektivno oceno o tem, kakšni smo. Če ni te ocene, ki se ravna po nekih vnaprej določenih parametrih, potem je vsaka ocena lahko stigmatizirana kot subjektivna in je njena vrednost večja, če je podana v kontekstu dogovorjenih standardov, ki se jih dogovorimo recimo v okviru pakta za evro.
...
Nadaljevanje pogovora je dosegljivo na spletni strani Krog http://kr-og.sta.si.
