Novela zakona določa, da mora center za informatiko na vrhovnem sodišču do 1. maja prenesti podatke o vseh vpisih iz sedanje baze informatizirane glavne knjige v novo bazo informacijskega sistema zemljiške knjige.
S tem dnem bo začela veljati tudi določba, po kateri se zemljiškoknjižne predloge vlaga elektronsko. Te mora v imenu predlagatelja vložiti notar, če ima digitalno potrdilo, pa lahko tudi vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu. Poleg tega lahko zemljiškoknjižne predloge vlagajo tudi odvetniki, posredniki z nepremičninami ter državni in občinski pravobranilci.
Poleg celovite informatizacije vseh poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo je namen noveliranja zakona tudi opredelitev zemljiške knjige kot javne knjige. Po novem bosta prek spletnega portala e-Zemljiška knjiga vsakomur omogočen brezplačen dostop in računalniški izpis iz zemljiške knjige.
Novelo zakona so pripravili v koalicijskih poslanskih skupinah, potem ko je državni svet lani jeseni izglasoval odložilni veto na novelo zakona s podobnimi rešitvami, ob vnovičnem glasovanju v DZ pa ni več zbrala zadostne podpore. Nasprotovanja so bile deležne določbe, po katerih bi lahko zemljiškoknjižne predloge vlagali le kvalificirani predlagatelji, to so notarji in odvetniki ter državni in občinski pravobranilci.
Novela zakona o zemljiški knjigi bo skupaj z novelo zakona o sodnih taksah in spremenjenimi notarskimi tarifami zagotovila cenejše, hitrejše, poenostavljene postopke vpisa v zemljiško knjigo ter s tem za uporabnike tudi večjo pravno varnost v prometu z nepremičninami, so bili ob sprejemu novele zakona konec letošnjega marca zadovoljni na ministrstvu za pravosodje.
