Ker ni prisotnega pozitivnega odnosa do pravne avtoritete, je to ubijajoče za vprašanje korupcije in integritete pri nas, je poudaril Klemenčič. Primer Slovenije je po njegovih besedah sicer podoben Irski, kjer je "znajti se" pomembneje od "ubogati". Dodal je, da imajo finančne elite v Sloveniji premalo odgovornosti, ker jih ne družba ne politika ne institucije v to niso prisilile.
Storilcem kaznivih dejanj družba po njegovih besedah zelo hitro pripiše odgovornost, ne pripiše pa je nosilcem kapitalske moči, ki s svojimi napakami ali dejanji škodijo zelo velikemu številu ljudi. Odgovornost nosilcev kapitalske moči je velika, nadzor nad njimi pa premajhen, je poudaril. Neregulacija finančnega sektorja je po njegovih besedah kriva za trenutno stanje v slovenskem gospodarstvu.
Gantar, ki se s tem ni strinjal, pa je poudaril, da je gospodarska kriza v Sloveniji kolateralna škoda svetovne gospodarske krize, banke pa so bile v preteklosti premalo kritične pri posojanju denarja. Dodal je, da je pri podjetništvu pomembno poznati "pravila in sodnike", sam pa je po njegovih besedah vedno dobro sodeloval z organi za preprečevanje korupcije.
Pri stečajih slovenskih podjetij je po njegovih besedah "pri nas veliko stvari narobe", pri tem pa glavni razlog vidi v ščitenju velikih družbenih podjetij, kot je SCT, in zakonski ureditvi. Plačilna disciplina je bila v preteklosti po njegovih besedah boljše urejena. "Vse, ki podjetje pripeljejo v stečaj, bi morali obravnavati kot osumljence", je še poudaril Gantar, ki sicer meni, da večina podjetij propade zaradi njihove nekonkurenčnosti in ne zaradi kaznivih dejanj.
