Tožilstvo je nekdanjemu obrambnemu ministru Erjavcu in nekdanjemu načelniku Generalštaba Slovenske vojske Gutmanu očitalo nevestno delo v službi pri nakupu finskih oklepnikov, saj naj bi povzročila za vsaj 16,8 milijona evrov škode, zlasti z naročilom 25 neopremljenih osemkolesnih oklepnikov. Obramba je vztrajala, da sta nekdanja minister in načelnik generalštaba nedolžna, saj škoda po njenem mnenju ni nastala in tudi ni izkazana v proračunu. Z današnjo sodbo ji je pritrdilo tudi sodišče.
Sodnik Marko Češnovar je v obrazložitvi pojasnil, da tožilstvu ni uspelo dokazati, da sta Erjavec in Gutman povzročila škodo, ko sta naročilo oklepnikov najprej odpovedala, nato pa ga preoblikovala. Nevestno ravnanje pa preraste v kaznivo dejanje v trenutku, ko nastanke škoda.
Tožilkina ocena škode po njegovih besedah temelji na predpostavkah dejstev, ki še niso nastopila, in na podlagi mnenja enega strokovnjaka. Močno vprašljiva je zato po mnenju sodišča navedba, da bo do nje prišlo, tekoči izdatki pa škode tudi ne prikazujejo. Češnovar je spomnil še, da so med postopkom prebrali obsežno dokumentacijo, iz katere škoda ni bila razvidna, kar so potrdile tudi priče, ki so zatrjevale, da bo Slovenska vojska vso pridobljeno opremo uporabljala. "Če je Slovenija kupila slabše oklepnike, bi lahko nastali politična in vojaška škoda, vsekakor pa ne moremo govoriti o proračunski škodi," je še dejal sodnik v obrazložitvi sodbe.
Škoda je po besedah Češnovarja vprašljiva tudi, ker usoda oklepnikov še ni znana, saj je možen celo reprogram pogodbe. Tako še ni jasno, koliko orožja bo Slovenska vojska še dobila in koliko zamenjala. Ob tem pa je poudaril, da mora biti škoda jasno opredeljena že v obtožnem predlogu, v tem primeru pa da je bilo "vse preveč neznank". Zato je menil, da obsodilne sodbe ni mogoče graditi na predpostavkah.
Prav tako tožilstvu ni uspelo dokazati, da sta Erjavec in Gutman ravnala očitno naklepno, sodišče pa je za Erjavca celo menilo, da je "podpise za pogodbe dal v dobri veri". Vzroke za prednaročilo pa je Češnovar videl v omejenih sredstvih ministrstva za obrambo.
Karl Erjavec je bil z razsodbo zadovoljen. Kljub temu, da je tožilka Branka Zobec Hrastar napovedala pritožbo, nekdanji obrambni minister upa, da se ga odslej ne bo več povezovalo z afero Patria. Poudaril je, da je, ko je opravljal funkcijo obrambnega ministra, zlasti želel zagotoviti opremo, ki bi nudila maksimalno varnost vojakom "in to smo tudi dosegli".
Po njegovih besedah je sicer šlo za zelo naporen postopek, ki ga ne privošči nikomur. "Veste, da se je z vložitvijo obtožnega predloga začela tudi moja politična eliminacija, saj sem bil potem po nekaj tednih primoran odstopiti kot minister za okolje," je dejal. Po njegovih besedah so bili po pozivu računskega sodišča in njegovem odstopu postavljeni zelo visoki standardi, ki pa so se v drugem primeru "čez noč spremenili".
Višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar pa je po razsodbi poudarila, da se ne strinja z zavrnitvijo določenih dokaznih predlogov, zato je napovedala pritožbo. "Predlagala sem še nekaj dokaznih predlogov, dva sta po moji oceni resnično bistvena, in ju je sodišče zavrnilo," je pojasnila.
Obtožni predlog je Erjavcu in Gutmanu sicer očital "da je bilo kupljenih preveč nadgradenj z mitraljezom 12,7 milimetra, in sicer za 56 preveč". "To je ugotovil strokovnjak," je še pojasnila tožilka.
Gutman današnje razsodbe ni komentiral. Tudi na ministrstvu za obrambo so za STA povedali, da ministrica Ljubica Jelušič odločitve sodišča za zdaj ne bo komentirala.
Bolj zgovoren je bil pravni strokovnjak Rajko Pirnat, ki je za STA pojasnil, da današnja razsodba ne pomeni dobre novice za morebitno odločitev vlade o tožbi za ničnost pogodbe za nakup osemkolesnikov Patria. Po njegovem mnenju je to še ena okoliščina, da bi vlada morala ponovno premisliti vse argumente, ki jih navajajo v tožbi za ničnost pogodbe.
Odzvale so se tudi parlamentarne stranke. Vodja poslancev SD Dušan Kumer je tako povedal, da je odločitev sodišča treba sprejeti, obširneje pa je ni komentiral. V SDS pa so to, da tožilka "svoje trhle obtožnice" proti Erjavcu in Gutmanu ni uspela ubraniti niti na tajnem sodnem procesu, označili kot "fiasko, da mu ni para daleč naokrog".
V LDS pa opozarjajo, da predmet sodnega postopka zoper Erjavca in Gutmana nikoli niso bili sumi podkupnin, "kar je temeljno vprašanje te orožarske afere mednarodnih razsežnosti". Podobno tudi po besedah vodje poslanske skupine Zares Franca Jurija pri zadevi ostaja ključna preiskava o domnevni korupciji, ki naj bi botrovala poslu s Patrio.
V SLS po navedbah poslanca Gvida Kresa pričakujejo, da bodo preiskovalni organi ter sodišča s takšno hitrostjo in učinkovitostjo začela delovati tudi v primeru sumov hujših kršitev zakonov. Prvaka SNS Zmaga Jelinčiča je zmotila zlasti tajnost sodnega procesa, vodja skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič pa je ocenil, da je oprostilna sodba "stvar sodišča in jo je treba spoštovati".