Po dogovoru glede dvojezičnih tabel, ki so ga v tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem v petek dosegli predstavniki avstrijske vlade, dežele Koroške in slovenske manjšine v Celovcu, bodo krovne organizacije koroških Slovencev v prihodnjih tednih morale sprejeti odločitev o doseženem dogovoru. Dogovor predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva, kar naj bi prineslo okoli 150 do 160 naselij z dvojezičnimi oznakami.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je za avstrijski radio ORF napovedal, da bo Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišje telo odločanja pri NSKS, o dogovoru odločal v prihodnjih 10 do 14 dneh. Sam sicer dvomi, da bo ZNP potrdil ureditev, ki je bila dosežena v petek.
Med drugim Inzko pričakuje možnost, da bi se občine lahko same odločile za dodatne dvojezične napise. Sam je bil zelo šokiran, ko je izvedel za 17,5-odstotno klavzulo, je dejal Inzko za ORF. Na seji ZNP bo sicer predstavil tudi pozitivne elemente, ki jih vsebuje dogovor, ki je boljši od dosedanje ureditve.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je za STA pojasnil, da je glede nadaljnjega odločanja "treba počakati, kakšne bodo konkretne številke glede krajev in vsebine paketa", organi ZSO pa o tem ne bodo odločali prej kot v dveh tednih. Pogoj za privolitev ZSO pa je sistemska rešitev za slovensko glasbeno šolo. Za to naj bi obstajal tudi dogovor, da bo dežela Koroška za posameznega učenca slovenske glasbene šole prispevala enako podporo kot pri nemški glasbeni šoli.
Kot je sporočila podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Zalka Kuchling, se bo SKS v prihodnjih treh do štirih dneh predvidoma sestala v ožjem krogu. Sledil pa naj bi še širši sestanek članov organov SKS, na katerem bodo sprejeli stališče organizacije glede petkovega dogovora.
Slovensko zunanje ministrstvo je dosežen okvirni dogovor vzelo na znanje, pri čemer je poudarilo, da mora ta zajemati celovit sveženj ukrepov za podporo slovenski manjšini na Koroškem, ki bo sprejemljiv za celotno manjšino.
Kot država zaščitnica si bo Slovenija po navedbah MZZ še naprej prizadevala za celovito uresničitev vseh zavez Avstrije po 7. členu Avstrijske državne pogodbe za slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem. Ministrstvo bo končno oceno rezultatov tretjega kroga pogovorov v Celovcu sicer podalo po posvetovanju s predstavniki slovenske manjšine.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš pa je dejal, da je kakršenkoli dogovor, ki ga bo slovenska manjšina soglasno sprejela, za Slovenijo dober in ga bo tudi podprla. Je pa nujno potrebno soglasje vseh treh krovnih organizacij, je poudaril minister.
Glede neuradnih informacij na avstrijskem Koroškem, da so poleg skupnih pogajanj med predstavniki avstrijskih oblasti in slovenske manjšine potekala tudi ločena pogajanja z eno izmed krovnih organizacij koroških Slovencev, pa je Žekš dejal, da če je do teh pogajanj res prišlo, to razume kot poskus razbijanja slovenske enotnosti.
V stranki Zares pa so izrazili zaskrbljenost zaradi slabšanja položaja slovenskih narodnih skupnosti v nekaterih sosednjih državah, tudi slovenske v Avstriji. Po besedah vodje poslanske skupine Zares Franca Jurija petkov doseženi kompromis "ne ustreza ugotovitvam in odločbi avstrijskega ustavnega sodišča". Kot je zapisal, domnevajo, da gre za kompromis med zahtevo ustavnega sodišča in "ponudbo" koroške vlade.
Tudi mladinske organizacije koroških Slovencev so se z nezadovoljstvom odzvale na dosežen kompromis. Po njihovi oceni rešitev predstavlja protiustavno ravnanje Avstrije in njenih predstavnikov. Ob tem so tudi pozvali k odstopu zunanjega ministra Samuela Žbogarja in državnega sekretarja na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Jesiha, ki po njihovi oceni "predstavljata neznosno hlapčevsko držo Republike Slovenije v tem vprašanju".
