Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem so zapisani v 7. členu Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955. Avstrijska vlada je leta 1972 skupaj s tedanjim deželnim glavarjem avstrijske Koroške Hansom Simo hotela obveznosti izpolniti s postavitvijo dvojezičnih krajevnih tabel v 205 krajih. Namero so preprečile hujskaške skupine s podiranjem krajevnih tabel.
Vnovič je avstrijska vlada zadevo skušala urediti leta 1976 z avstrijskim zakonom o narodnih skupnostih, ki je za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak določil 25-odstotni delež manjšine v občini. Z ustrezno vladno uredbo iz leta 1977 naj bi bilo na avstrijskem Koroškem 91 krajev z dvojezičnimi krajevnimi tablami.
Politični predstavniki koroških Slovencev se z ureditvijo nikdar niso sprijaznili, vendar niso imeli pravnih možnosti, da bi jo izpodbili. Šele leta 1994 je odvetniku Rudiju Vouku po prometnem prekršku zaradi prehitre vožnje v naselju brez dvojezičnih krajevnih oznak - trdil je, da je krajevna tabla zaradi manjkajočega slovenskega napisa neveljavna in zato ne pomeni avtomatične omejitve hitrosti - uspelo sprožiti pritožbo, ki je pripeljala do ustavnega sodišča.
Ustavni sodniki so 13. decembra 2001 razglasili odločbo, po kateri mora naselje Škocjan dobiti dvojezično krajevno tablo. Posledično bi to veljalo tudi vsa naselja z vsaj 10-odstotnim deležem slovenske manjšine. Vodilni politiki avstrijske Koroške s tedanjim deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem na čelu so takoj izrazili nasprotovanje zoper nove dvojezične krajevne table.
Tedanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel iz ljudske stranke (ÖVP) je aprila 2002 sklical prvo t.i. konferenco konsenza, na kateri naj bi politične stranke ter predstavniki slovenske manjšine in koroških nemškonacionalnih združenj našli soglasno rešitev za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča. Po treh zasedanjih je konferenca konsenza septembra istega leta propadla.
Vnovič je Schüssel omizje sklical marca 2005, a že drugo zasedanje mesec kasneje se je končalo brez rezultata. Schüssel je nato leta 2006 sprva pripravil osnutek s 158 dvojezično označenimi kraji, ki ga je sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega kanclerja podprl s pridržkom, da se vanj vključi razširitvena klavzula za kasnejše povečanje števila naselij.
Kancler je svoj osnutek kmalu umaknil in še istega leta skupaj s tedanjim koroškim deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem iz svobodnjaške stranke (FPÖ) predložil osnutek s 141 dvojezičnimi označenimi kraji. Ureditev naj bi bila na ustavni ravni. Predstavniki koroških Slovencev so ji nasprotovali, poslanci SPÖ pa je v parlamentu niso podprli in s tem onemogočili dvotretjinsko večino za ustavno zagotovitev.
Leta 2007 je tedanji kancler Alfred Gusenbauer (SPÖ) pripravil osnutek s 163 dvojezično označenimi kraji in razširitveno klavzulo. Koroški Slovenci so ga s pridržkom podprli, v parlamentu pa ga je zavrnila ÖVP. Novih uradnih predlogov kasneje ni več bilo.
Avstrijsko ustavno sodišče je od leta 2001 za 18 krajev odločilo, da morajo biti opremljeni z dvojezičnimi krajevnimi tablami. Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler jih je doslej, in sicer leta 2010 na izrecno zahtevo ustavnega sodišča in po konkretni grožnji s kazenskimi posledicami, postavil le v Pliberku in Drveši vasi.
Sedanja avstrijska vladna koalicija med SPÖ in ÖVP pod vodstvom Wernerja Faymanna je ob nastopu mandata decembra 2008 v svojem programu zapisala, da namerava urediti vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel. Glavni pogajalec je državni sekretar v uradu avstrijskega kanclerja Josef Ostermayer, ki je skupaj z deželnim glavarjem Dörflerjem minuli petek po pogajanjih s političnimi organizacijami koroških Slovencev sporočil dogovor o 17,5 odstotni klavzuli in skupno 150 do 160 dvojezično označenih naselij.
Tik pred pred tem je avstrijsko ustavno sodišče minuli torek sporočilo, da mora na avstrijskem Koroškem biti dvojezično označenih 12 novih krajev. Dvojezične krajevne table pa bi bilo treba postaviti do 30. septembra letos. Osnova za odločbe je bil 10-odstotni delež slovenskega prebivalstva.
