Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je konec leta 2009 vložila obtožni predlog v zvezi s podpisano pogodbo za nakup srednje kolesnih oklepnih vozil 8x8. Kaj kmalu se je izkazalo, da obtožni predlog nevestnega dela v službi bremeni nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca, ki je leta 2006 podpisal pogodbo z Rotisom kot zastopnikom finske Patrie, in nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana.
Erjavec in Gutman naj bi z nevestnim delom, povezanim z nakupom Patriinih oklepnikov, povzročila vsaj za 16,8 milijona evrov škode. To naj bi naredila s tem, da sta naročila 25 neopremljenih osemkolesnih oklepnikov. Poleg tega sta od sprva načrtovanih 70 patrij, opremljenih s 30-milimetrskim topom, naročila le šest takšnih patrij.
V začetku leta 2010, natančneje 26. januarja, je Erjavec odstopil s položaja okoljskega ministra, ki ga je zasedel v mandatu vlade, izvoljene leta 2008. Glavni razlog za predlog razrešitve, ki jo je Erjavec kasneje prehitel z odstopom, je bil sicer poziv računskega sodišča, ki je ugotovilo kršitve dobrega poslovanja ministrstva za okolje in prostor. Vendarle pa je do zamenjave na okoljskem ministrstvu prišlo vsega nekaj tednov po tem, ko je Erjavec 8. januarja lani prejel obtožni predlog.
Na začetek sojenja sta Erjavec in Gutman čakala skoraj do konca leta. 22. novembra je preiskava domnevnih nepravilnosti v postopku nakupa finskih oklepnikov vendarle doživela prvo sodno obravnavo. Že na njej pa je sodišče zaradi tajnosti nekaterih dokumentov obrambnega ministrstva z obravnave izključilo javnost.
Od tedaj se javnost za informacije o vsebini sojenja lahko zanaša le na izjave pred in po posameznih obravnavah. Tožilka Branka Zobec Hrastar praviloma ne daje izjav za javnost, le ob neki priložnosti je vnovič zatrdila, da je obtožni predlog trden. Bolj zgovorni pa so na strani obrambe.
Tako Erjavec skozi vse sojenje poudarja, da je nedolžen. Škoda po njegovem mnenju ni nastala, saj oklepniki še niso v celoti nabavljeni, prav tako škoda ni nikjer izkazana. Poleg tega poudarja, da pravilnik o metodologiji opremljanja z vojaško investicijsko, ki naj bi ga kršil, ni nikdar veljal. Sojenje je že večkrat označil tudi za politični konstrukt, nazadnje pa celo za "zlorabo tožilske funkcije".
V prepričanju, da škoda v postopku nabave oklepnikov ni nastala, se Erjavcu pridružujejo tudi njegov odvetnik Luka Podjed ter Albin Gutman in njegov zagovornik Emil Zakonjšek.
Takšno tezo naj bi na pričanju potrdila tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner, ki sta v klopi ljubljanskega okrajnega sodišča sedla januarja oz. kmalu po tem, ko je sodišče končalo z branjem obtožnega predloga.
Po besedah odvetnika Podjeda je Šteiner tudi v celoti potrdil upravičenost nakupa, saj "je ocenil, da je v teh časih in v teh razmerah, ki vladajo po svetu, najpomembneje, da se naše vojake na misijah v tujini zaščiti in da je to veliko bolj pomembno kot pa oborožitev, ki jo imajo oklepniki".
Podobno naj bi kasneje tudi krovna priča tožilstva - izvedenec obrambne stroke Erik Kopač - potrdila, da škoda vsaj za zdaj še ni nastala. Tako naj bi po navedbah obrambe Kopač dejal kljub temu, da je prav na njegovem mnenju temeljil tudi obtožni predlog, ki ga je spisala tožilka Zobec Hrastarjeva.
Z vsebino tega mnenja je bilo sicer sodišče seznanjeno že na eni od decembrskih obravnav. Po njej je Erjavec poudaril, da je bil šokiran, ko je iz omenjenega strokovnega mnenja izvedel, da je Slovenija "spremenila svojo strategijo glede udeležb na mirovnih misijah" in da bo odslej vojake pošiljala "v bojne operacije zelo visoke intenzivnosti", zaradi česar potrebuje boljšo nadgradnjo oklepnikov.
Sodišče je pred sklepnimi govori prebralo še nekaj listinske dokumentacije ter med drugim zaslišalo še dve priči: poveljnika sil Slovenske vojske Branimirja Furlana in brigadirja Dragana Bavčarja. Tudi z njunim pričanjem je bila obramba zadovoljna, še na isti obravnavi preteklo sredo pa so sledili še sklepni govori.
V njih je obramba obrazložila že navedeno tezo, da škoda pri nakupu patrij ni nastala, tožilka pa tudi po zadnji obravnavi ni želela dajati izjav. Je pa Erjavčev odvetnik Podjed o njenem pričanju povedal, da ni predstavila novih dokazov.
Po več mesecih sodnih obravnav se torej v ponedeljek končuje prvi sodni proces, povezan z zadevo Patria. Poleg Erjavca in Gutmana so sicer v letu 2010 obtožne predloge prejeli še nekdanji direktor HSE Jože Zagožen, brigadir Tone Krkovič, direktor Rotisa Ivan Črnkovič, poslovnež Walter Wolf in nekdanji premier Janez Janša, vsi zaradi domnevnih koruptivnih kaznivih dejanj.
Ponedeljkova razsodba, ki bo po napovedih obrambe razglašena ob 14.30, bo javna, prav tako bo javnost lahko prisluhnila tudi njeni obrazložitvi.
