Vse evropske države na nek način urejajo področje priložnostnih in občasnih del - vsaka na svoj način; z različnimi definicijami, omejitvami po trajanju in po zaslužku ter z varovalkami za socialno varnost delavcev.
Na ravni EU sta priložnostni delavec in občasni delavec definirana kot delavec z začasno pogodbo o zaposlitvi s splošno omejenimi pravicami do nadomestil in le malo ali nič varnosti zaposlitve.
V EU sta se razvila dva koncepta, ki podpirata občasno in priložnostno delo, in sicer: koncept ekonomsko odvisnega delavca in koncept varne prožnosti. K slednjemu je naklonjena večina članic in socialnih partnerjev, je ministrstvo zapisalo v gradivu ob predlogu zakona o malem delu.
Ureditev občasnih in priložnostnih del v posameznih evropskih državah:
Italija
Začasno in priložnostno delo je navadno omejeno na določeno obdobje in variira od nekaj ur do nekaj mesecev, z možnimi prekinitvami. Polovični delovni čas pa je lahko začasno ali stalno delo za krajši delovni čas, t.j. 20 ur tedensko.
Priložnostna dela navadno opravljajo nizko kvalificirani delavci, večina je tujcev. Zaradi preprečevanja zlorabe delavcev je predpisana spodnja meja plačila, ki ne sme biti manjša od minimalne plače oziroma mora biti enaka primerljivim delovnim mestom in delu zaposlenih za nedoločen čas. Občasna in priložnostna dela v Italiji navadno med drugim obsegajo pisarniška dela, dela v gradbeništvu, vrtnarjenje, prodajo sladoleda,...
Avstrija
Občasno delo je v Avstriji predvsem sezonske narave. Oglašujejo ga agencije za posredovanje dela, pogodba pa se sklene med delavcem in zaposlovalcem.
Dogovor za posredovanje dela temelji na pogodbi za dobavo dela, sklenjeni med dvema podjetjema; najemodajalec posreduje enega svojih zaposlenih za določeno obdobje za izvajanje določenih del pri najemniku.
Vključeni v priložnostno oddajanje del morajo upoštevati pravne zahteve, katerih glavni namen je zaščita delavcev pred izkoriščanjem. Delavcev ne smejo dati v najem brez njihovega soglasja, to pa ne sme negativno vplivati na plačilo in delovne pogoje ali ogrožati delovna mesta v podjetju, ki delavce najema.
Do leta 2009 so s priložnostnim delom lahko pri istem naročniku zaslužili največ 5000 evrov in delali 30 dni letno. Z novim predlogom so priložnostna dela omejena na javne oz. socialne službe, iztečejo se po 240 urah.
Nemčija
Posamezniki, razvrščeni v kategorijo "obrobni" delavci s skrajšanim delovnim časom, delajo manj kot 15 ur na teden. Njihov dohodek ne presega sedmine od mesečne plače oz. šestine vseh prihodkov. Ti delavci niso zavarovani za primer brezposelnosti niti ne plačujejo za zdravstveno ali obvezno pokojninsko zavarovanje. Plačajo le pavšalni davek od dohodkov v višini 15 odstotkov. Kdor z delom zasluži manj kot 400 evrov, torej ne plačuje prispevkov za socialno varnost, dobi pa degresivno subvencijo za zaslužek med 401 in 800 evri.
To velja tudi za posameznike, katerih dohodki ostajajo znotraj teh meja, na leto pa ne delajo skupaj več kot dva meseca ali 50 dni.
V tej kategoriji je več kot šest milijonov zaposlenih, predvsem na področju zdravstvene nege, kurirskih storitev, izobraževanja in mentorstva ter prodaje na drobno. T.i. gospodinje predstavljajo okoli dve tretjini "obrobnih" delavk s skrajšanim delovnim časom, dijaki in študenti pa približno petino.
Študenti iz EU in Švice lahko delajo neomejeno, študenti drugih držav pa 90 dni ali 180 polovičnih delovnih dni na leto. Noben študent pa ne sme delati več kot 20 ur v tednu, sicer ni več vpisan v študij kot redni študent. Nad polovičnim delovnim časom se študent šteje kot zaposlen in plača tudi prispevke za zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje.
Nizozemska
Izraz prilagodljive pogodbe o zaposlitvi se uporablja za opis različnih pogodb, ki se razlikujejo od tipične pogodbe o zaposlitvi zaradi začasne narave ali pogosto spremenljivih delovnih ur. V številnih primerih ni jasno, ali to pomeni položaj pogodbe o zaposlitvi in pravice iz nje.
Na Nizozemskem razlikujejo naslednje vrste prožne pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja:
- zaposlovanje prek agencij za začasno zaposlovanje;
- pogodbeni dogovor z minimalnimi pogoji - s tem se ena stran obveže, da bo opravila delo, če in kadar to zahteva druga stran, ter prejela plačilo le za dejansko opravljene ure;
- delo doma in samostojno delo.
Začasno delo je definirano kot zaposlitev po pogodbi o zaposlitvi, za katero je mogoče objektivno določiti začetek in konec razmerja neodvisno od volje ene od zadevnih strank.
Za študente je plačilo za delo enako kot za ostale zaposlene na enakem delovnem mestu. Če ni posebne določbe na delovnem področju, ki ga študent opravlja, je ta upravičen do minimalne plače za mlade ljudi, ki ustreza določenemu odstotku od minimalne plače.
Švedska
Priložnostno oddajanje del je urejeno na podlagi razmerja med posameznikom in agencijo za začasno zaposlovanje, v katerem agencija posreduje svoje zaposlene za opravljanje dela pri najemnem podjetju. Do leta 2001 je bilo takšno opravljanje del na Švedskem kaznivo, sedaj pa je zasebno opravljanje storitev legalizirano z manjšimi omejitvami, namenjenimi zaščiti delavca in delodajalca. Posredovani delavec nima pravnega odnosa z najemnikom, kljub temu pa je slednji odgovoren za zdravje in varnost pri delu delavca. Takšno delo nima časovnih omejitev.
Agencije za začasno delo so v določene sektorje vnesle več mehanizmov tržne ekonomije. Skoraj polovica vseh zaposlenih preko agencij je univerzitetno izobraženih, velika večina je žensk. Kolektivna pogodba zagotavlja 85 odstotkov plače, ne glede na to, ali jim je agencija zagotovila delo ali ne.
Velika Britanija
Tisti, ki ne ustrezajo modelu redne zaposlitve pri delodajalcu za daljše časovno obdobje, so atipični delavci. Ta skupina vključuje kategorije s krajšim delovnim časom, začasno in kratkoročno delo, agencije za začasno zaposlovanje in priložnostne delavce, ki delajo na domu, ter tudi zaposlene na deljenem delovnem mestu ali drugih prožnih vzorcih dela.
Tudi samozaposleni so v tej državi atipični delavci.
Dela s krajšim delovnim časom v Veliki Britaniji v glavnem opravljajo ženske. To delo je opredeljeno kot tisto, ki se dela 30 ur na teden ali manj. Obstaja veliko različnih vzorcev dela s skrajšanim delovnim časom. Ti delavci imajo manj ugodnosti (neplačana bolniška odsotnost).
