Malo delo bodo po zakonu, o katerem bomo 10. aprila odločali na referendumu, poleg študentov in dijakov lahko opravljali tudi upokojenci in brezposelni. O učinkih tega dela na posamezne skupine upravičencev se v javnosti pojavljajo različne ocene.
Medtem ko sindikati, predstavniki študentov in nekateri drugi opozarjajo, da bo malo delo brezposelne pahnilo v "večno brezposelnost" ter še okrepilo zaposlovanje v negotovih oblikah dela, pa na drugi strani na ministrstvu za delo in na Zavodu RS za zaposlovanje ocenjujejo ravno obratno.
Malo delo bo po njihovem prepričanju na brezposelne pozitivno vplivalo. Omogočalo jim bo stik s trgom dela in jim tako povečalo možnost zaposlitve, poleg tega si bodo lahko izboljšali socialni položaj; ob zaslužku iz malega dela do 200 evrov na mesec bodo ohranili pravico do enakega denarnega nadomestila za brezposelnost. Če bodo zaslužili več, se jim bo to od nadomestila odštelo.
Brezposelni sicer že sedaj delajo preko podjemnih pogodb, kar pa vpliva na njihove pravice iz statusa. Lani so na zavodu za zaposlovanje zaradi dodatnih dohodkov denarno nadomestilo znižali povprečno 50 prejemnikom mesečno.
Po mnenju zavoda je pomembno tudi to, da se bo malo delo brezposelnim štelo v pokojninsko dobo in kot delovne izkušnje, so v predreferendumski kampanji zapisali za STA.
Malo delo je tudi po mnenju nekaterih ekonomistov še najbolj smiselno za brezposelne, medtem ko se drugi strinjajo s sindikati, da je brezposelnim treba ponuditi redne zaposlitve, ne pa malega dela.
Na zavodu za zaposlovanje ob tem poudarjajo, da ohranitev stika s trgom dela za brezposelne pomeni tudi "ohranjanje delovnih navad in boljšo samopodobo, ki je zelo pomembna pri iskanju dela in zaposlitve. Pomeni nadgradnjo znanja in izkušenj na način, ki omogoča večjo zaposljivost". Prehod iz malega dela v redno delovno razmerje nameravajo spodbujati z ukrepi aktivne politike zaposlovanja.
Medtem ko predstavniki delodajalcev pravijo, da zaradi malega dela ne bodo na novo zaposlovali in podobno napoveduje javni sektor, pa je po mnenju zavoda za zaposlovanje realno pričakovati, da bo malo delo zaradi omejitev pri delodajalcu povečalo redno zaposlovanje mladih. To po njihovem potrjujejo podatki, da so mladi 2,5-krat hitreje zaposljivi kot druge skupine brezposelnih, z uveljavitvijo predlaganih zakonskih sprememb pa bi lahko prej končali študij in se še hitreje zaposlili.
Doslej so bili namreč mladi za delodajalce "zaradi študentskega statusa in možnosti za opravljanje študentskega dela zelo zanimivi, po preteku statusa pa ne več".
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo konec februarja v evidenci brezposelnih 14.670 oseb, starih do 26 let, kar v celotni strukturi brezposelnih znaša 12,7 odstotka. Vseh iskalcev prve zaposlitve pa je bilo februarja 16.396.
Brezposelnost mladih narašča z njihovo starostjo; največ, kar 2983, jih je bilo po podatkih za februar starih 25 let, 2528 jih je dopolnilo 24 let, 2334 pa 23 let. Februarja je bilo na zavodu prijavljenih 25 oseb, starih 15 let.
Med brezposelnimi mladimi do 26 let je največ tistih, ki imajo peto stopnjo izobrazbe oz. srednjo šolo. Teh je bilo februarja na zavodu registriranih 5169. Sledijo mladi s prvo stopnjo izobrazbe, teh je bilo februarja brezposelnih 4524. S četrto stopnjo izobrazbe je bilo v istem času brezposelnih 3174 mladih do 26 let, sledijo mladi z drugo stopnjo izobrazbe. Najmanj težav z zaposlitvijo imajo mladi z magisterijem. Na zavodu so bili februarja prijavljeni štirje.
Slednje lahko povežemo z opozorili Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki je organizator referendumske kampanje, da bi morali pri brezposelnosti mladih šteti mlade do 30, ne le do 26 let. Gibanje namreč ocenjuje, da je brezposelnih mladih - skupaj s tistimi, ki svoj študentski status podaljšujejo zato, da lahko delajo na študentsko napotnico - preko 50.000.
Delež brezposelnih mladih do 25. leta se sicer po podatkih zavoda za zaposlovanje v skupni brezposelnosti v zadnjih letih v Sloveniji zmanjšuje in znaša 10,1 odstotka vseh brezposelnih.
V stopnji brezposelnosti mladih do 25 let po Eurostatu so med evropskimi državami precejšnje razlike. Decembra lani je bila:
- v Sloveniji 16,3-odstotna,
- na Madžarskem 28,4-odstotna,
- v Avstriji 10,5-odstotna,
- v Italiji 29-odstotna,
- v Franciji 24,6-odstotna,
- v Španiji 42,8-odstotna,
- v Nemčiji 8,6-odstotna,
- v EU 27 21-odstotna stopnja brezposelnosti mladih do 25 let.
Na zavodu ocenjujejo, da bi se z malim delom povečalo zlasti zaposlovanje mladih s srednješolsko in visokošolsko ter univerzitetno izobrazbo. Tudi za druge skupine brezposelnih je malo delo priložnost za novo zaposlovanje, saj v veliki meri pomeni odpravo dela na črno, še menijo.
Trenutno je med brezposelnimi večji delež moških. Medtem ko sindikati opozarjajo, da bo malo delo ogrozilo zlasti položaj žensk, kar po njihovem kažejo podatki iz tujine, pa so na zavodu prepričani, da zakon nikakor ne bo negativno vplival na položaj žensk in njihovo vlogo v družbi, temveč nasprotno; v primerjavi s študentskim delom "bo povečal socialne in ekonomske pravice žensk".
Ministrstvo za delo je prepričano, da malo delo jemlje le posrednikom študentskega dela, saj bo posredovanje malega dela prek napotnic nepridobitno. Napotnice pa je že doslej lahko poleg študentskih servisov na nepridobitni osnovi izdajal tudi zavod za zaposlovanje. Vendar jih je lani, kot so pojasnili, izdal le 405.
