Listina EU o temeljnih pravicah, ki je pravno zavezujoča od uveljavitve lizbonske pogodbe decembra 2009, v prvi vrsti velja za institucije EU pri pripravi nove evropske zakonodaje, pa tudi za nacionalne organe, a samo ko ti izvršujejo zakonodajo EU.
Evropska komisarka za pravosodje in temeljne pravice Viviane Reding je ob predstavitvi poročila povedala, da je lani od državljanov EU prejela več kot 4000 pisem v povezavi s temeljnimi pravicami, a da kar 69 odstotkov zadev ni sodilo v pristojnost EU.
Poleg tega po podatkih nedavne raziskave evropskega varuha človekovih pravic kar 72 odstotkov evropskih državljanov meni, da niso dobro obveščeni o listini. Komisija zato v današnjem poročilu med drugim pojasnjuje, kdaj se listina uporablja in kdaj ne.
"EU ni super policaj za temeljne pravice," je poudarila Redingova. "A v primerih, za katere zakonodaja EU velja, ne bom dopustila nikakršnih kršitev temeljnih pravic. To poročilo pomaga spremljati napredek, tako da bomo lahko ukrepali, ko bo potrebno," je dodala.
Komisarka je naštela nekaj primerov, ko so ob upoštevanju listine izboljšali evropsko zakonodajo. Eden je uporaba telesnih skenerjev na letališčih, pri čemer naj bi ob upoštevanju listine zagotovili spoštovanje človekovega dostojanstva in zasebnosti ter zdravstveno varnost.
Drugi primer, ki ga je izpostavila, je izgon Romov iz Francije, ki je bil v ospredju pozornosti lani poleti in jeseni. Komisarka je povedala, da je Francija po posredovanju komisije obljubila spremembe zakonodaje in da naj bi francoski parlament o tem glasoval to pomlad.
O listini se je od začetka letošnjega leta veliko govorilo tudi v primeru spornega madžarskega medijskega zakona, vendar to ne sodi v poročilo za leto 2010. Komisija je zakon preverila tudi z vidika skladnosti z listino in Madžari so obljubili ustrezne spremembe.
Državljani, ki so komisiji pisali v povezavi z listino, so imeli največ vprašanj s področja pravosodja, na primer o pravicah žrtev, delovanju nacionalnih oblasti in pravici do poštenega sojenja in obrambe. Na to področje se je nanašalo 36 odstotkov pisem.
Na drugem mestu zanimanja ljudi pa so po navedbah komisije državljanske pravice, na primer svoboda gibanja in prebivanja ter pravica do dobrih administrativnih storitev, na kar se je nanašala četrtina pisem evropskih državljanov.
