Današnja obravnava na sodišču se je začela s poravnalnim narokom, ki pa je bil, prav tako kot poskus rešitve spora z mediacijo v preteklem letu, neuspešen. Ministrstvo za kulturo, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, vztraja na tožbi za ugotovitev ničnosti sporazuma, ki ga je ministrstvo pod vodstvom bivšega ministra Vaska Simonitija sklenilo z blejsko župnijo.
Slednja pa skupaj z ljubljansko nadškofijo vztraja pri ugovoru na tožbo, saj je prepričana, da je sporazum veljaven in da izpolnjuje svoje obveznost ter ohranja sakralno kulturno dediščino in omogoča njeno dostopnost obiskovalcem.
Državna pravobranilka Valerija Šter je predlagala tudi razširitev tožbe, ki jo je ministrstvo vložilo pred dvema letoma, z izključitvijo ljubljanske nadškofje kot stranke v tem postopku. Prepričana je, da sta pogodbeni stranki sporazuma blejska župnija in Republika Slovenija, nadškofija pa je le dala soglasje in zanjo niso nastale nikakršne posledice. Zato je glede druge tožene stranke nadškofije Ljubljana oblikovala podredni zahtevek.
Nadškofija in župnija se s tem predlogom nista strinjali. Odvetnik blejske župnije Damjan Korošec, ki jo je zastopal tudi Marko Zupančič, je pojasnil, da je stališče tožeče stranke glede tega, da nadškofija s sporazumom ni ničesar pridobila, napačno. Upravičena je namreč, da od blejske župnije zahteva, da se ravna po dogovorih, ki jih glede uporabe proštije skleneta nadškofija in tožeča stranka.
Predlog pravobranilke je zavrnila tudi sodnica Janja Roblek. "Sodišče meni, da gre pri tem sporazumu za pravni posel, kjer so obveznosti strank med seboj tako prepletene, da drugačna rešitev, kot enaka za vse udeležence sporazuma, ne more biti izdana," je poudarila.
Obravnava se je nadaljevala z vpogledom v listine v spisu, vključno z danes predloženim gradivom. To sta bila preklic stopnje tajnosti sporazuma in gradivo za takratno sejo vlade, ki je dala soglasje k sporazumu med ministrstvom za kulturo in blejsko župnijo. Ta je bil v tajnosti sklenjen oktobra 2008, v njem pa se je država zavezala, da bo vrnila stavbe na objektu blejski župniji kot prvotnemu lastniku, ki lahko tako nadaljuje večstoletno tradicijo na tem območju.
S pregledom listin se je postopek na kranjskem sodišču končal in sodnica je sklenila, da bo v roku 30 dni izdala pisno sodbo. Medtem ko Šterova postopka ni želela komentirati, pa je Zupančič na drugi strani poudaril, da upa, da sodnica ne bo sledila tožbenim navedbam in zahtevku. To bi za župnijo pomenijo, da sporazum, ki se s to tožbo izpodbija, ni ničen in bi ostal v veljavi.
"Zagotovo pa je, da se postopek ne bo zaključil na tej fazi, ampak se bo nadaljeval na višjem sodišču in mogoče še celo višje," je poudaril Zupančič in pojasnil, da je v tovrstnih primerih običajno, da ena od obeh strani ni zadovoljna s sodno odločitvijo ter nadaljuje sodni postopek na višjih instancah.
Končne odločitve glede morebitne vrnitve Blejskega otoka v last Cerkvi tako še kar nekaj časa ni moč pričakovati. Denacionalizacijski postopek teče že vse od leta 1992. V tem času so pristojne institucije župniji vrnile v last in posest cerkev na otoku, medtem ko so vrnitev preostalih objektov in samega otoka v naravi zavrnile.
