Gadafijeve sile so znova prevzele nadzor v Ras Lanufu, kjer je največja rafinerija nafte v državi, in iz njega pregnale upornike, ki so se umaknili proti vzhodu, proti Bregi, ki je v rokah upornikov. Naftni terminal v Ras Lanufu je v roke upornikov padel v nedeljo med hitrim napredovanjem proti zahodu, ki pa so ga Gadafijeve sile v zadnjih dveh dneh ustavile.
Gadafijeve sile so tudi nadaljevale napade na Misrato. Po navedbah upornikov so s tanki, raketami in granatami napadle več delov mesta. V torkovih napadih na mesto je bilo po zdravniških virih ubitih 18 ljudi.
Nato je začel uradno prevzemati poveljevanje nad vojaškimi operacijami v Libiji, kot je bilo napovedano po nedeljski odločitvi zavezništva. Države, ki sodelujejo v operacijah v Libiji, so tako poveljevanje nad svojimi silami predale Natu. To naj bi bilo sedaj potrebno izvesti še za nekaj letal in vojaške opreme, a naj bi se to zgodilo v naslednjih urah.
Operacije v Libiji, imenovane Združeni zaščitnik, tako odslej iz Natovega poveljstva v Neaplju vodi kanadski general podpolkovnik Charles Bouchard.
Pred tem je Nato že prevzel nadzor nad zagotavljanjem prepovedi poletov nad Libijo, z nedeljsko odločitvijo zavezništva pa je zdaj od Američanov prevzel še poveljevanje operacijam na kopenske cilje v Libiji, ki naj bi bile v skladu z resolucijo VS ZN namenjene zaščiti civilistov v državi.
ZDA, Velika Britanija in Francija pa medtem razmišljajo o možnosti oboroževanja upornikov, kar pa Moskva odločno zavrača.
Britanski premier David Cameron je tako v parlamentu nakazal, da bi Velika Britanija lahko oborožila upornike v Libiji za boj proti Gadafijevim silam. Obenem je zagotovil, da odločitve o tem, ali bi ali ne bi sodelovali pri oboroževanju upornikov, še niso sprejeli.
Libijski uporniki so že večkrat pozvali Zahod, naj jim pomaga v boju proti Gadafijevim silam, tudi z boljšim orožjem. Resoluciji Varnostnega sveta ZN 1970 in 1973 sicer prepovedujeta izvoz orožja Libiji, torej tako Gadafijevim silam kot upornikom. Vendar, kot je prepričan Cameron, obstaja pravna luknja, da bi lahko oborožili upornike v Libiji. Oboroževanje upornikov bi namreč lahko "skrili" v "zaščito civilistov z vsemi potrebnimi sredstvi".
O možnosti oboroževanja upornikov je sicer v torek odkrito razmišljal tudi francoski zunanji minister Alain Juppe, pa tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.
Proti oboroževanju upornikov pa se je odločno postavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Opozoril je, da tuje sile nimajo mandata VS ZN, da bi se tako odkrito vmešavale v konflikt v Libiji. Sicer je dejal, da Rusija ne nasprotuje zamenjavi režima v Libiji.
V Moskvi so sicer zaskrbljeni, da bi med nasprotniki Gadafija lahko bili tudi pripadniki teroristične mreže Al Kaida in da bi se nestabilnost iz Libije lahko prenesla še v druge regije.
Kitajski predsednik Hu Jintao pa je v pogovoru s francoskim kolegom Nicolasom Sarkozyjem v Pekingu kritiziral napade zahodnih sil na Libijo. Francoskega predsednika je tudi posvaril, da bi napadi lahko pomenili kršitev resolucije VS ZN, ki je omogočila posredovanje, če bi povzročili škodo civilistom.
Ameriški predsednik Barack Obama je sicer v torek izrazil prepričanje, da bo libijski voditelj Moamer Gadafi "slej ko prej" odstopil. Ob tem je opozoril, da ne izključuje možnosti oboroževanja libijskih upornikov.
