Predsednik vrhovnega sodišča sme sicer izjemoma dovoliti slikovno snemanje na posamezni glavni obravnavi, pri čemer lahko senat na glavni obravnavi iz opravičenih razlogov odločiti, da se posamezni deli glavne obravnave ne snemajo.
Predlagatelji ustavne presoje, 37 opozicijskih poslancev, menijo, da je pravica do javnega sojenja pravica, za katero mora zakonodajalec predpisati način uresničevanja, in sicer tako, da je javnost v celoti in popolno seznanjena z dogajanjem na javni obravnavi preko vseh medijev javnega obveščanja. Zato so na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno zakonitosti in ustavnosti, za katero menijo, da jo mora sodišče obravnavati prednostno.
V primerih, ko se na podlagi zakona o kazenskem postopku javnost izloči iz glavne obravnave, je jasno, da javna občila nimajo dostopa do poteka glavne obravnave, navajajo v SDS. "V vseh drugih primerih pa bi morala imeti vsa javna občila dostop do glavne obravnave ter z nje pravico poročati kot tiskani mediji ali pa medij, ki slikovno ali kako drugače snema potek glavne obravnave brez omejitev in arbitrarnosti sodišča", še navajajo.
Predlagatelji ocenjujejo, da je v omenjenem primeru pravica do javnega sojenja pri določanju njenega izvrševanja omejena s tem, ko javnost ne more spremljati poteka obravnave posredno ali celo neposredno preko slikovnega snemanja. Omejevanje pravice do javnega sojenja, ki se nanaša na slikovno snemanje, se po besedah predlagateljev na javnih kazenskih obravnavah dogaja vsak dan, s tem pa se po njihovem mnenju omejuje učinkovito uresničevanje pravice posameznikov do javnih obravnav.
