c S

V krizi enostranske odločitve in zaostrovanje stališč socialnih partnerjev

31.03.2011 07:32 Ljubljana, 30. marca (STA) - Socialni dialog v Sloveniji je v času krize padel na nižjo raven, kot je bil v 90. letih. Med razlogi je, da se je vlada odločila za enostransko reševanje težav v krizi, ne v dialogu s "težavnimi" socialnimi partnerji, ki so zaostrili stališča, so ugotavljali na okrogli mizi, ki je danes v Ljubljani potekala v okviru konference o socialnem dialogu.

Sodelujoči na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru zaključne konference projekta Krepitev socialnega dialoga prek organizacij socialnih partnerjev, ki ga je s podporo Evropskega socialnega sklada izvajala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), so se strinjali, da socialni dialog ni tako kakovosten, kot je bil v letih po osamosvojitvi.

Stališča tako sindikalnih kot delodajalskih organizacij so se v zadnjem obdobju zaostrila, za kar je po mnenju Miroslava Stanojevića z ljubljanske Fakultete za družbene vede več razlogov. Med njimi je, da je prišlo do zmanjševanja števila članov sindikatov in sindikati so začeli upoštevati stališča "od spodaj", ta pa so bolj radikalna, pravi Stanojević.

Tudi stališča delodajalskih organizacij so se zaostrila, po Stanojevićevem mnenju med drugim zaradi izgube članstva po ukinitvi obveznega članstva v GZS. Radikalizacija stališč ne bi smela biti izgovor za vlado, je pa dober alibi za sprejemanje enostranskih odločitev, je dodal.

Vlada se je v izbiri, ali težave, do katerih je prišlo zaradi krize, reševati v dialogu z zaradi zaostrenih stališč "težavnimi" socialnimi partnerji ali z enostransko politiko, odločila za slednje. "Rezultat je bil poglabljanje nezaupanja," je menil Stanojević.

Metka Penko Natlačen z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je dejala, da je bilo zaostrovanje stališč posledica odsotnosti dialoga. "Ko dialoga ni, se vsak pogovarja sam s sabo in radikalizira svoja mnenja," pravi in dodaja, da "nas bo kriza naučila, da se bomo morali ponovno začeti pogovarjati".

Naslednji preizkus socialnega dialoga v Sloveniji in tudi v vsaki državi članicami EU bo sprejemanje pakta za evro, je menil Andrej Zorko iz ZSSS. Po njegovem mnenju so predlogi ukrepov iz pakta odmikajo od vrednot Evrope, ki da je socialno usmerjena. Izrazil je upanje, da vlada pri sprejemanju ukrepov ne bo "trgovala" in da jih bo sprejela v konsenzu s socialnimi partnerji.

Zorko je opozoril, da predlog pakta predvideva le varčevanje, ne pa tudi dodatnih prilivov, ki bi jih prinesla npr. uvedba davka na finančne transakcije, kar predlagajo evropski sindikati. Predstavnik avstrijske zveze sindikatov ÖGB Ernst Tüchler je menil, da bi bilo treba ta davek sprejeti na ravni EU. Dejal je, da se je evropski parlament sicer izrekel v prid temu davku, da pa komisariati "nočejo o tem nič slišati".