Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa, da bo moral dolžnik v postopku prisilne poravnave poplačati terjatve upnikov v najmanj 50-odstotni višini, in sicer v največ štirih letih. Doslej za uvedbo postopka prisilne poravnave ni bilo nobenih pogojev, je dopoldne ob obravnavi novele zakona povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec.
V poslanski skupini SDS menijo, da je prisilna poravnava z državnim blagoslovom dovoljena kraja, zato so vložili dopolnilo, po katerem bi bil dolžnik dolžan že v prvem letu poplačati 70 odstotkov terjatev upnikov, preostale pa v naslednjem letu. Dopolnilo ni bilo deležno zadostne podpore navzočih na seji, kljub temu pa so poslanci SDS novelo zakona podprli.
Z novelo zakona se krepko zvišujejo globe za prekrške. Poleg tega se krepijo pooblastila upniškega odbora, s tem ko bo imel pravico pregledati poslovne knjige in dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj v stečajnem postopku. Upniški odbor bo upnike na njihovo zahtevo tudi obveščal o stanju stečajne mase.
Stečajnim upraviteljem se omejujejo pooblastila v zvezi z oddajo storitev za potrebe stečajnega postopka. Teh storitev namreč po novem ne bodo smeli oddajati povezanim osebam: to so subjekti, v katerih je upravitelj ali njegov družinski član pravni zastopnik, član poslovodstva ali nadzora oz. je z več kot petimi odstotki udeležen v kapitalu. Na predlog SDS so omejitev razširili tudi na pojavljanje v okviru tihega družbeništva.
V SDS so predlagali še prepoved ustanovitve novega podjetja za vsakogar, ki neko podjetje spravi v stečaj. "Naredimo tako, kot je v zahodni Evropi, če nekdo podjetje pošlje v stečaj, mu povejmo, da je za deset let v tej državi oplel," je pozval Vinko Gorenak (SDS), na pojasnila, da to sodi v okvir nekega drugega zakona, pa predstavnike vlade pozval k čim prejšnji pripravi ustreznih sprememb zakonodaje.
Z novelo zakona o izvršbi in zavarovanju pa se bo preprečilo zamude, do katerih prihaja s tem, ko dolžniki v postopkih izvršbe vlagajo pavšalne ugovore, s katerimi zanikajo obstoj poslovnega razmerja z upniki. Upnik bo imel po novem možnost, da sodišču predloži dokument, ki dokazuje poslovno razmerje z dolžnikom, sodišče pa bo z izdajo predhodne odredbe avtomatično zablokiralo dolžnikovo premoženje na bančnem računu.
Hkrati je vlada izkoristila priložnost, da v zakonu o izvršbi in zavarovanju uredi nekatere nejasnosti in odpravi pomanjkljivosti. Škrlec je tako izpostavil okrepitev instituta neposredne izvršbe na podlagi menice, ki je bil uveden s prejšnjimi spremembami zakona. Nadomestila iz jamstvenega in preživninskega sklada ter nadomestila preživnin in dodatki za velike družine bodo po novem iz izvršbe izvzeti.