Obravnavani osnutek novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju vsebuje predloge, ki sta jih pripravili vlada in poslanska skupina SDS. Vinko Gorenak (SDS) je združeni predlog pozdravil, pa čeprav v njem manjkajo štiri pomembne zahteve opozicije, med njimi javna objava neplačnikov ter prepoved ustanavljanja novih podjetij, če je lastnik prejšnje spravil v stečaj.
Vlada je svoj predlog sprememb insolvenčnega zakona pripravila v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in ob upoštevanju nekaterih pripomb opozicije izpred nekaj časa, je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec.
V nasprotju z dosedanjo ureditvijo bo mogoče prisilno poravnavo po novem skleniti pod določenimi pogoji, je poudaril. Terjatve upnikov bodo morale biti v postopku prisilne poravnave poplačane najmanj v 50-odstotni višini, najdaljši dopustni rok odložitve poplačila teh terjatev pa bo znašal štiri leta.
Škrlec je izpostavil tudi okrepitev pooblastil upniškega odbora ter omejitev pooblastila stečajnih upraviteljev v zvezi z oddajo storitev za potrebe stečajnega postopka. Stečajni upravitelj namreč teh storitev ne bo smel oddati povezanim osebam. Krepko se zvišujejo tudi globe za prekrške.
Glede upniškega odbora v predlogu piše, da bo po novem lahko pregledal vse poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel stečajni upravitelj. V poslanski skupini DeSUS so glede te določbe v dvomih in po besedah Antona Urha menijo, da jih je treba dodatno pretehtati.
V poslanskih skupinah so predlogu novele zakona izrekali podporo. "Novela zakona bo zagotovo korenito in konkretno izboljšala obstoječi zakon," je bil prepričan Borut Sajovic (LDS). Smo v času, ko so prisilne poravnave in stečaji del našega življenja, pa je dejal Bogdan Čepič (SD) ter pozval k dodatnim spremembam insolvenčne zakonodaje.
Miro Petek (SDS) je spomnil, da je bil njihov predlog bolj prijazen do upnikov, a na seji matičnega odbora DZ za notranjo politiko ni bil deležen zadostne podpore: dolžnik bi moral že v prvem letu uvedbe postopka prisilne poravnave poplačati najmanj 70 odstotkov terjatev, preostanek pa v drugem letu. "Dobili smo hibrid, ki je vendarle boljši kot nič," je podporo zdaj obravnavanemu 50-odstotnemu poplačilu terjatev v štirih letih napovedal Petek.
Kljub temu je SDS vložila dopolnilo, po katerem bi veljali precej strožji pogoji za uvedbo postopka prisilne poravnave. O morebitni podpori bo DZ odločal v nadaljevanju današnje seje, ko bo glasoval tudi o sprejemu novele zakona o izvršbi in zavarovanju, katere namen je prav tako izboljšanje položaja upnikov.