ŠOS ugotavlja, da prihaja do različnega tolmačenja zakona v delu, ki opredeljuje dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja kandidata oz. upravičenca do državne štipendije. ŠOS je na ministrstvo naslovil vprašanja glede vštevanja dohodkov iz naslova občasnega in začasnega dela dijakov in študentov po 12. členu omenjenega zakona, saj način upoštevanja dohodka iz študentskega dela v zelo veliki meri vpliva na upravičenost študentov do državne štipendije.
V primeru, da se ta dohodek najprej zmanjša za posebno osebno olajšavo in se šele potem upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, bi bilo do državne štipendije po zakonu upravičeno neprimerno večje število študentov, kot pa če se bo dohodek iz študentskega dela v celoti upošteval pri ugotavljanju materialnega položaja.
Ne glede na pravne posledice in pravne interpretacije pa ŠOS še vedno ne odstopa od zahteve, da se posebna olajšava iz 113. člena zakona o dohodnini odšteje od dohodka iz začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov pri ugotavljanju cenzusa za pridobitev državne štipendije.
Na ŠOS od ministrstva pričakujejo tudi pojasnila glede premoženja iz 18. člena zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki naj bi se na podlagi 19. člena zakona upoštevalo tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja. Na ŠOS jih tako zanimajo seznam oz. vrste premoženja, ki spadajo v to dikcijo.
