Z novelo zakona se bo preprečilo zamude, do katerih prihaja s tem, ko dolžniki v postopkih izvršbe vlagajo pavšalne ugovore, s katerimi zanikajo obstoj poslovnega razmerja z upniki.
Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec, bo imel upnik po novem možnost, da sodišču predloži dokument, ki dokazuje poslovno razmerje z dolžnikom, sodišče pa bo z izdajo predhodne odredbe avtomatično zablokiralo dolžnikovo premoženje na bančnem računu.
S tem se bo število ugovorov zmanjšalo, izvršilni postopki pa bodo bolj tekoči in učinkoviti, je napovedal Škrlec. Zdaj namreč sodišča prejemajo razmeroma številne pavšalne ugovore, s katerimi dolžniki pogosto zadržijo postopek izvršbe in računajo na dlje časa trajajoč pravni postopek, pa čeprav vedo, da bodo morali na koncu dolg plačati, je dejal.
Hkrati je vlada izkoristila priložnost, da v zakonu o izvršbi in zavarovanju uredi nekatere nejasnosti in odpravi pomanjkljivosti. Škrlec je tako izpostavil okrepitev instituta neposredne izvršbe na podlagi menice, ki je bil uveden s prejšnjimi spremembami zakona. Nadomestila iz jamstvenega in preživninskega sklada ter nadomestila preživnin in dodatki za velike družine bodo po novem iz izvršbe izvzeti.
Poslanci so predlagane spremembe pozdravili, ob čemer so opozarjali, da je plačilna nedisciplina velik problem v slovenskem gospodarstvu. Anton Urh (DeSUS) je tako spomnil, da je imelo konec leta 2010 blokirane bančne račune 6102 pravnih oseb ter 8670 obrtnikov in malih podjetnikov. Skupni znesek blokiranih sredstev je znašal kar 487 milijonov evrov.