Zunanji ministri več kot 40 držav, med njimi zunanji minister Samuel Žbogar, ter predstavniki EU, ZN in zveze Nato so se v Londonu dogovorili, da bo kontaktna skupina, ki bi politično vodila proces dogovarjanja mednarodne skupnosti glede Libije, štela od 12 do 15 članov. V njej naj bi bili tudi predstavniki vseh ključnih mednarodnih organizacij, kot so Afriška unija (AU), Arabska liga, EU, Nato in ZN. Prvo srečanje skupine naj bi bilo v Katarju.
Več udeležencev konference v Londonu je menilo tudi, da je za kredibilnost tega procesa nujen sestop Gadafija z oblasti oz. njegov odhod iz države. Zavzeli so se tudi za oblikovanje širokega reprezentativnega telesa opozicije oz. da je treba nacionalni svet okrepiti z drugimi deli demokratičnega gibanja v državi.
V Londonu so po besedah vodje slovenske diplomacije govorili tudi o nujnosti regionalnega lastništva procesa, torej o večji vlogi Arabske lige in AU v tem političnem procesu. Žbogar je izrazil obžalovanje, da AU ni sodelovala na konferenci in pozval, naj se to organizacijo povabi in vključi v nadaljnje razprave.
Slovenija je po besedah ministra Žbogarja pripravljena sodelovati pri humanitarni pomoči Libiji in v političnem procesu iskanja rešitve za to državo, ne pa tudi v vojaških operacijah, ki že potekajo.
Gadafi je sicer v pismu udeležencem konference o Libiji pozval k ustavitvi "barbarskih napadov" na državo, operacijo pa primerjal z vojaškimi podvigi Adolfa Hitlerja med drugo svetovno vojno. A ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ob začetku konference napovedala nadaljevanje vojaških operacij, dokler Gadafi ne bo v celoti spoštoval resolucije VS ZN 1973.
Ameriško politiko do Libije je že v ponedeljek zvečer v televizijskem nagovoru pojasnil ameriški predsednik Barack Obama, ki je poudaril, da bi Amerika izdala samo sebe, če ne bi ukrepala in zaustavila pokola Libijcev s strani sil diktatorja Gadafija. Po Obamovih besedah so ZDA morale ukrepati, ker so bili v Libiji v zadnjih šestih tednih na kocki tako njeni interesi kot tudi vrednote.
Pentagon je kasneje sporočil, da je vojaško posredovanje v Libiji ZDA doslej stalo že 550 milijonov dolarjev (skoraj 391 milijonov evrov), kar obsega predvsem stroške za bombe in izstrelke.
Zveza Nato je v nedeljo dosegla dogovor o prevzemu poveljstva nad vsemi vidiki vojaške operacije, vključno z napadi na kopenske cilje, če so ogroženi civilisti. Francoska tiskovna agencija AFP je iz diplomatskih virov izvedela, da naj bi Nato prevzem poveljstva nad operacijami v Libiji preložil za 24 ur, vendar pa je minister Žbogar kasneje za STA dejal, da nima informacij o načrtovani preložitvi operacije. Žbogar je pojasnil, da tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen na konferenci ni omenjal kakšnih težav pri prevzemu operacije, ki je sicer predviden za sredo.
Švedski premier Fredrik Reinfeldt pa je sporočil, da bo švedska vlada zaprosila parlament, naj potrdi, da bi Švedska prispevala osem vojaških letal, ki bi sodelovala v operaciji v Libiji pod poveljstvom zveze Nato. Ob tem je poudaril, da bodo švedska letala sodelovala le pri zagotavljanju območja prepovedi poletov in ne bodo smela sodelovati v napadih na Gadafijeve sile. Pričakovati je, da bo švedski parlament sodelovanje v misiji v Libiji podprl.
Predstavniki več zahodnih držav, med njimi Clintonova, nemški zunanji minister Guido Westerwelle in britanski premier David Cameron, so se pred začetkom srečanja sešli s predstavnikom libijskega nacionalnega sveta Mahmudom Džibrilom. Kot je v Bengaziju sporočil libijski nacionalni svet, od konference pričakujejo odločitev, da se bo moral Gadafi zaradi zločinov proti človečnosti zagovarjati na sodišču, nikakor pa se mu ne sme ponuditi odhoda v izgnanstvo. Poleg tega nasprotniki Gadafija ne bodo nikoli pristali na delitev Libije na uporniški vzhod in Gadafijev zahod.
Ob robu srečanja v Londonu se je pred dvorano, kjer je potekala konferenca, zbralo okoli 70 protestnikov, ki so podprli Gadafija.
Na Gadafijevo stran je stopil tudi nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro, ki je vojaško posredovanje v Libiji označil za "fašistično vojno", Gadafija pa pozval,naj se bori "do zadnjega diha".
V Libiji so se medtem nadaljevali spopadi upornikov in Gadafijevih sil za več mest. Gadafijeve sile so tako nadaljevale ofenzivo na mesto Misrata na severozahodu Libije, ki je v rokah upornikov. Po navedbah zdravniških virov je bilo v tem tretjem največjem libijskem mestu od začetka ofenzive 18. marca ubitih 142 ljudi. Libijske oblasti sicer zatrjujejo, da je ofenziva v Misrati že končana. Nadaljevali so se tudi boji za mesto Bin Džavad, kjer uporniki še niso uspeli premagati Gadafijevih sil.
Sile, zveste Gadafiju, so potisnile upornike nazaj proti vzhodu države in jih še bolj oddaljile od njihovega novega cilja, Gadafijevega rojstnega mesta Sirta. Uporniki, ki so se zadnjih dneh hitro prebijali proti zahodu, naj bi pred vnovičnim poskusom napredovanja počakali na pomoč zahodnih letal.
