c S

DZ zaostril zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

30.03.2011 10:05 Ljubljana, 29. marca (STA) - DZ je s 44 glasovi za in 33 proti sprejel nov zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, s katerim se nadzor nad tovrstnim opravljanjem dela zaostruje, kazni pa zvišuje. Med drugim se omejuje sosedsko pomoč, saj sosed svojemu sosedu ne bo mogel več nuditi brezplačne pomoči, če gre za dejavnost, ki jo opravlja poklicno.

Za delo na črno se ne štejejo sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno in prostovoljsko delo ter osebno dopolnilno delo. Vendar pa se določbe glede sosedske pomoči zaostrujejo s tem, da je ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu. Prav tako za sosedsko pomoč ne velja opravljanje dela na nepremičninah in premičninah, namenjenih za opravljanje dejavnosti.

V poslanski skupini SDS so k določbam glede sosedske pomoči vložili dopolnilo, po katerem se nobena oblika dela, ki je opravljeno med sosedi, ne šteje za delo na črno. Predlog ni bil deležen podpore večine, čemur je Zvonko Černač (SDS) nasprotoval z besedami, da "Pahorjeva vlada jemlje pri malih, ne pri velikih".

Po drugi strani je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik v ponedeljek ob obravnavi zakona zatrdil, da se sosedska pomoč dovoljuje še naprej pod pogoji in v obsegu, da ne bo pomenila nelojalne konkurence podjetnikom in ne bo služila kot prikrivanje dejanskega dela ali zaposlovanja na črno. Dovoljena je, ko gre za solidarnostno pomoč, ne pa takrat, ko gre za plačevanje na roko, je ponazoril.

Kazni za delodajalca, ki zaposli delavca, ne da bi z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, bodo lahko po novem znašale tudi 15.000 evrov. Poleg tega bo moral to osebo zaposliti za nedoločen čas in ji za obdobje celotne zaposlitve pred razkritjem poravnati vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Posameznika lahko doleti kazen v višini 2000 evrov.

Med nadzorne organe se vključuje Carinsko upravo RS, s čimer se bo lahko v nadzor nad opravljanjem zakona vključilo dodatne inšpektorje. S tem se bo razbremenil Inšpektorat RS za delo, ki se bo lahko intenzivneje usmeril na nadzor na področju inšpekcij delovnih razmerij.

Novi zakon še določa, da je osebno dopolnilno delo omejeno na letne dohodke v višini 6000 evrov, pri čemer se ne bo smelo opravljati pri pravnih osebah ali samozaposlenih osebah. Kratkotrajno delo pa bo omejeno na 40 ur za posameznega delodajalca.