Andrej Horvat pravi, da si najbolj želi še naprej sodelovati pri izvajanju zakona o Pomurju, vendar pa predsednik vlade vztraja, da tega ne bo počel, dokler ne bo opran vseh sumov korupcije. Tako drži pesti, da bi "vrli uradniki" na protikorupcijski komisiji, ki preiskuje njegov primer, čim bolj kakovostno zaključili svoje delo.
Horvat dodaja, da bo ta teden vlada obravnavala tudi letno poročilo o izvajanju pomurskega zakona. Poročilo je, kot pravi, "lep izdelek", ki ga lahko s ponosom kaže.
Dela na izvajanju pomurskega zakona si želi bolj kot poslanskega mandata v Bruslju, a si bo vseeno za odločitev, ali bo mesto v Bruslju prevzel ali ne, vzel še dodaten dan ali dva časa za premislek. Horvat sicer pravi, da se je strinjal z odločitvijo stranke, da evropska poslanka postane Mojca Kleva, a je bil od takrat "tok dogodkov" tak, da mora še enkrat premisliti ali se bo mandatu evropskega poslanca sam odpovedal. Ob tem dodaja, da ga pri odločitvi za Bruselj ovira tudi dejstvo, da nad njim visi sum korupcije, saj je to breme, s katerim si ne želi kamorkoli iz Slovenije.
Pahor je Horvatu, po besedah slednjega, svetoval, naj ne gre v Bruselj, saj si želi, da bi kot državni sekretar še naprej delal na drugih projektih s področja regionalne politike, a Horvat poudarja, da so ga v kabinet povabili ravno zaradi Pomurja.
Andrej Horvat se je po sestanku s Pahorjem odpravil še na pogovor v poslansko skupino SD.
Medtem pa se je na njegovo izjavo že odzvala protikorupcijska komisija, ki opozarja na "neprimeren besednjak, ki ga je v razmerju do postopkov komisije danes uporabil Horvat". Govoriti o neodvisnem državnem organu kot o "vrlih uradnikih" in "o lovu na čarovnice" je za "visokega funkcionarja izvršilne veje oblasti nedostojno in v nasprotju z zahtevano osebno integriteto delovanja na takem položaju", so zapisali na komisiji.
Dodajajo še, da bo Horvat pred komisijo vabljen, ko bo to primerno z vidika učinkovitega zaključka postopka; medtem pa bo moral kot javni funkcionar "sprejeti dejstvo, da ne more preko medijev diktirati postopkov neodvisnih nadzornih organov ali organov odkrivanja in pregona".
Mojca Kleva, ki naj bi prevzela položaj evropske poslanke po odstopu Zorana Thalerja, je po današnjem srečanju predsednika vlade in Horvata za STA povedala, da je nad razvojem dogodkov presenečena in da čaka na pojasnila, v čem je bistvo težave.
Kleva je pričakovala, da bosta Pahor in Horvat "odprta vprašanja rešila že pred tednom dni", preden so jo vprašali, ali je pripravljena prevzeti položaj evropske poslanke.
Iz kabineta predsednika vlade so po pogovoru Pahorja in Horvata posredovali tudi dopis, ki ga je premier danes poslal komisiji za preprečevanje korupcije in v katerem jih obvešča, da Horvat do nadaljnjega ne bo več delal na projektu Pomurje. Še vedno bo ostal državni sekretar v kabinetu premiera in bo zadolžen za ostala območja z razvojnimi izzivi v okviru regionalne in kohezijske politike.
Pahor je tako upošteval ponedeljkova priporočila komisije za preprečevanje korupcije, naj Horvata umakne tudi z mesta vodje medresorske komisije za usklajevanje ukrepov razvojne podpore Pomurski regiji in Pokolpju. Po njihovem mnenju namreč ta skupina daje mnenja pristojnim ministrstvom pri izvajanju večjih javnih naročil in študij za izvedbo ukrepov iz pomurskega zakona, kar pomeni, da ima Horvat kot vodja te komisije stike z naročniki (ministrstvi), to pa so poleg preiskovanega suma njegove povezanosti s potencialnimi ponudniki okoliščine, ki lahko vplivajo ali ustvarjajo videz neobjektivnega opravljanja njegovih javnih nalog.
Protikorupcijska komisija je sicer v petek sprožila prekrškovne postopke zoper osebe, odgovorne za sklepanje pogodb v okviru projekta Pomurje, je razvidno iz ponedeljkovega dopisa komisije Pahorju. Podpisnik spornih pogodb je bil nekdanji minister Henrik Gjerkeš.
Na službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) so za STA potrdili, da so tudi oni v ponedeljek od protikorupcijske komisije dobili obvestilo, da je v zvezi s projektom Pomurje podanih več sumov nepravilnosti in konflikta interesov v zvezi z javnimi naročili, med drugim dejstvo, da že sklenjene pogodbe v nasprotju z zakonom ne vključujejo protikorupcijskih klavzul.
Zaradi tega je komisija zoper odgovorne osebe v petek že sprožila tudi prekrškovni postopek. Za sklepanje pogodb na podlagi razpisov in javnih naročil v okviru pomurskega zakona je odgovoren predstojnik SVLR. V času sklepanja spornih pogodb s podjetji Oikos, Pribinovina, Pristop in Regionalno razvojno agencijo Mura, ki jih preučuje tudi protikorupcijska komisija, je bil to zdaj že nekdanji minister Gjerkeš. Ta je bil tudi podpisnik teh pogodb. Razpise pa je pripravil državni sekretar v kabinetu premiera Horvat.
Na SVLR in pri protikorupcijski komisiji drugih pojasnil zaenkrat ne dajejo.
Gjerkeš je za STA dejal, da o postopkih protikorupcijske komisije ni obveščen. Pojasnjuje pa, da je bila za pravno-formalno točnost dokumentov, tudi teh pogodb, odgovorna njegova državna sekretarka, zdaj ministrica Duša Trobec Bučan. "Jaz se kot strojnik v pravno pravilnost dokumentov nisem spuščal, ona pa je pravnica in sem ji zaupal," je dejal Gjerkeš.
Na SVLR sicer trenutno potekajo revizije sklepanja spornih pogodb, ministrica Trobec Bučanova pa je nedavno že pojasnila, da lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti pogodbe tudi razdrejo.