Predlagatelj, minister za kmetijstvo Dejan Židan, je na prvi obravnavi minuli petek poudaril, da je sprememba obstoječega zakona nujna, če želi Slovenija zagotoviti prehransko varnost in stopnjo prehranske samooskrbe.
Ministrstvo je pri pripravi novele po njegovih besedah sledilo štirim ciljem - zavarovati kmetijska zemljišča, preprečiti njihovo zaraščanje, kmetijam omogočiti širjenje in izboljšati možnosti nekaterih kmetijskih operacij. V teku javne razprave so dodali še cilj, da se omeji promet s kmetijskimi zemljišči prek darilnih pogodb.
Poslanci so predlog novele, ki med drugim opredeljuje trajna in ostala kmetijska zemljišča; uvaja odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ter narekuje občutno višje globe za prekrške, če se bo kmetijsko zemljišče uporabilo v nasprotju z njegovim namenom ali če se ga bo onesnažilo ali kako drugače degradiralo, večinoma pozdravili.
Še največ pomislekov so podali v SNS in SDS. Poslanski skupini obeh strank je zmotila predvidena odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Po besedah Miran Györka iz SNS so razmere v Sloveniji zelo različne. Murska Sobota tako leži sredi najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč, medtem ko je na Krasu povsem drugače, zaradi česar bi lahko prišlo pri spreminjanju namembnosti do neenakopravnosti državljanov, je opozoril.
Robert Hrovat pa je v imenu SDS dejal še, da je drastično povečanje kazni neustrezen ukrep. Dodal je, da ministrstvo ne more pričakovati, da bodo kmetijske površine obdelane 100-odstotno.
