Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu pri strokovnem svetu SDS Božo Predalič, bi morala "slovenska vlada na poskuse šikaniranja slovenske manjšine odločno reagirati". Predlog spremembe ustave v uvodnem delu preambule po navedbah SDS predvideva, da so narodnosti in narodne skupnosti, ki živijo na Madžarskem, del madžarskega naroda.
"Takšna dikcija preambule madžarske ustave, ki avtohtone manjšine smatra kot del madžarskega naroda, na normativnem delu popolnoma asimilira slovensko in druge na madžarskem živeče narodne manjšine. Poudarjamo, da so pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine na Madžarskem, kljub temu da so državljani Madžarske, po narodnosti še vedno Slovenci in kot taki ne morejo biti del madžarskega naroda," poudarja Predalič.
"Takšno ravnanje madžarske politike je v očitnem nasprotju s sodobnimi evropskimi standardi zaščite narodnih manjšin in v nasprotju z že sprejetimi mednarodnimi sporazumi. Takšno in podobna ravnanja razumemo predvsem kot poskus asimilacije narodnih manjšin, zato jim odločno nasprotujemo, madžarsko vladajočo politiko pa pozivamo, da takšne spremembe ustave ne sprejme," je še zapisano v sporočilu za javnost SDS.
V Mladi liberalni demokracijo (MLD) so glede preambule predloga nove madžarske ustave podobnega mnenja kot v SDS, hkrati pa dodajajo, da je "skrb vzbujajoča tudi formulacija, da Madžarska ščiti madžarski jezik, medtem ko naj bi jezike drugih narodnosti zgolj spoštovala, kljub temu, da je obvezana spoštovati pravico do pouka v materinem jeziku".
V MLD ob tem opozarjajo, da morajo porabski Slovenci ohraniti status avtohtone narodne manjšine na Madžarskem tudi po spremembah madžarske ustave. Še več, v MLD tudi pričakujejo, da bo madžarska vlada odpravila "težave, ki jih imajo naši rojaki v Porabju pri zagotavljanju dvojezičnega šolstva, javne rabe slovenščine in delovanja manjšinskih medijev". MLD je tudi pozvala vse državne institucije, da storijo vse potrebno za zaščito pravic in interesov slovenske manjšine na Madžarskem.
Madžarska pripravlja novo ustavo, ki naj bi začela veljati 1. januarja prihodnje leto.
Po uradnih ocenah Ljubljane živi v Porabju okoli 3000 Slovencev. Manjšino, ki živi v gospodarsko nerazvitem delu Madžarske, pestijo pomanjkanje finančnih sredstev, problemi z ureditvijo dvojezičnega šolstva in možnostjo javne rabe slovenščine, pa tudi težave z delovanjem manjšinskih medijev. Nerešeno je tudi vprašanje zastopstva slovenske manjšine v madžarskem parlamentu, čeprav je Madžarska lani s spremembo ustave dopustila možnost, da bi v prihodnosti manjšine iz svojih vrst v madžarski parlament izvolile do 13 poslancev.
Po načrtih madžarske vlade naj bi bila nova madžarska ustava sprejeta 18. aprila, madžarski predsednik pa naj bi jo podpisal 24. aprila.
