Takoj po forumu (še isti dan) se bo na izredni seji sestala skupščina OZS, ki bo pregledala razmere na področju sprejemanja zakonodajnih sprememb, ki so jih dorekli predstavniki OZS in vlade.
"Zadovoljni smo z dosedanjo proceduro," je ocenil predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Grosar in dodal, da je vlada svoje naredila, zdaj čakajo na DZ. "Upamo, da bodo zakoni, ki so v parlamentarni proceduri, sprejeti do 13. aprila," je poudaril. Skupščina se bo namreč po pregledu do takrat sprejetih zakonskih rešitev odločila, ali bodo izvedli cestno zaporo države.
Cestna zaporo so sprva napovedovali za 18. april, a so jo 16. marca po mirnem protestu in srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem preklicali.
V kolikor se bo skupščina odločila za zaporo, bo ta po Grosarjevih navedbah v prvi polovici maja. "Zahteve, ki so nujne za to, da se preneha s propadom podjetništva in obrtništva, morajo biti uresničene v rokih, za katere smo se dogovorili," je dejal in dodal, da je premier Pahor marca ocenil, da bodo do foruma zakoni sprejeti.
Gre za spremembe insolvenčnega zakona in zakona o izvršbi ter noveli zakona o prevozih v cestnem prometu in zakona o gradnji objektov.
Preostale tri odprte zahteve (implementacija njihovega predloga Vsak račun šteje v dohodninsko zakonodajo, zakon o delovnih razmerjih in dopolnilna dejavnost na kmetijah) bodo reševali po redni proceduri, vendar pa Grosar pričakuje, da bodo veljati začeli s 1. januarjem 2012.
Prihodnji teden je predviden sestanek z ministrstvom za finance o spremembah dohodninske zakonodaje. Grosar upa, da se bodo takrat uspeli dogovoriti za strokovno ekipo, ki se bo "konkretno lotila" zahteve Vsak račun šteje.
O dopolnilni dejavnosti na kmetijah, za katero malo gospodarstvo želi, da to ni v večjem obsegu kot redna dejavnost obrtnikov in podjetnikov, se bodo sestanki začeli v aprilu.
Ekonomsko socialni svet pa je medtem začel pogovore o zakonu o delovnih razmerjih, za katerega OZS želi, da vlada postavi le minimalno platformo, ostalo pa je v rokah delodajalcev in sindikatov.
Kot je izpostavil Grosar, gre pri zakonskih rešitvah, ki so jih dorekli z vlado, za kompromis. "V kolikor bomo ugotovili, da v praksi ne prinesejo tistega, kar naj bi, bomo zahtevali določene popravke," je dejal in ocenil, da noben zakon ni tako dober, da ga ne bi bilo treba kdaj spreminjati.
Na forumu slovenske obrti in podjetništva bo malo gospodarstvo predstavnikom vlade sicer predstavilo letošnje zahteve, ki pa po Grosarjevih pojasnilih nimajo povezave z zahtevami, ki so jih postavili decembra.
"Zahteve iz decembra so proizvod krize in trenutka," je dejal in pojasnil, da v letnih zahtevah, ki jih na vlado naslavljajo že 19 let, zbirajo pripombe članov na obstoječo zakonodajo.
Po pojasnilih generalnega sekretarja zbornice Dušana Krajnika so letos od članstva prejeli 256 različnih zahtev, od tega je bilo tri četrtine zahtev iz prejšnjih let. Letošnjih zahtev, katerih predlog je danes potrdil upravni odbor, je sicer 77.