Kot ob tem poroča madžarska tiskovna agencija MTI, je bilo vloženih skoraj 100 amandmajev. Predstavniki madžarskih etničnih in narodnih manjšin so svoj amandma, v katerih zahtevajo "celovito varstvo in krepitev" manjšinskih pravic vložili minulo sredo.
Madžarski varuh za pravice narodnih in etničnih manjšin Emo Kallai, ki je oblikoval amandma, je za MTI dejal, da je namen predloga usmerjen tako v pravico do uporabe jezika, zastopanost v parlamentu, ohranitev inštituta ombudsmana kot v zakon o etničnih manjšinah.
Brez predlaganih sprememb bo nova madžarska ustava po njegovih besedah "bistven korak nazaj", ki bi pomenil razveljavitev dosežkov zadnjih dveh desetletjih na področju manjšinske politike. Na nedavnem srečanju je podpredsednik madžarske vlade Tibor Navracsics sicer obljubil, da bo nova ustava zagotavljala zaščito etničnih in manjšinskih pravic.
Po uradnih ocenah Ljubljane živi v Porabju okoli 3000 Slovencev. Manjšino, ki živi v gospodarsko nerazvitem delu Madžarske, pestijo pomanjkanje finančnih sredstev, problemi z ureditvijo dvojezičnega šolstva in možnostjo javne rabe slovenščine, pa tudi težave z delovanjem manjšinskih medijev. Nerešeno je tudi vprašanje zastopstva slovenske manjšine v madžarskem parlamentu, čeprav je Madžarska lani s spremembo ustave dopustila možnost, da bi v prihodnosti manjšine iz svojih vrst v madžarski parlament izvolile do 13 poslancev.
Po načrtih madžarske vlade naj bi bila nova madžarska ustava sprejeta 18. aprila, madžarski predsednik Laszlo Solyom pa naj bi bi jo podpisal 24. aprila.
Več kot polovico od 99 amandmajev so pripravili poslanci vladajočih strank Fidesz in krščanskih demokratov, 25 jih je prišlo na pobudo opozicijskega Jobbika, 22 pa so jih vložili neodvisni poslanci.
Amandmaji vladnih poslancev med drugim predvidevajo povečanje števila ustavnih sodnikov s 11 na 15, forint pa naj bi bil zapisan kot nacionalna valuta v ustavi. Ta naj bi posebno zaščito zagotavljala ne samo rodovitni zemlji in vodnim virom, pač pa tudi gozdovom in avtohtonim rastlinam in živalskim vrstam.
Nova ustava naj bi posebno zaščito zagotavljala tako ženskam kot ljudem s posebnimi potrebami in otrokom, pa tudi Madžarom, ki živijo v tujini. Na predlog nekaterih okoljevarstvenih organizacij naj bi v novo ustavo vključili tudi pravico do zdravega okolja. Predlog vladnih strank tudi predvideva zaščito svobode in raznolikosti medijev.
Poslanci skrajno nacionalistične stranke Jobbik pa so v svojih amandmajih predlagali ponovno uvedbo smrtne kazni, odpravo imunitete za poslance, zemljo in vodne vire pa naj bi razglasil za ekskluzivno pravico Madžarov. Jobbik predlaga tudi dvodomni parlament, referendum o ustavi, možnost odpoklica poslancev, madžarska centralna banka pa naj bi bila pod parlamentarnim nadzorom. Jobbik bi tudi uvedel prepoved, da bi poslanci imeli svoje urade v občinskih svetih, še poroča MTI.
