Podporo zakonu so napovedali Socialni demokrati, ki menijo, da bo pripomogel k izenačevanju možnosti pri dostopu do študija. Matevž Frangež opozarja, da se z zakonom radikalno znižuje cenzus, s 380 na 630 evrov na družinskega člana, kar je daleč največje povečanje v zgodovini Slovenije. Ključne pridobitve novega zakona so po njegovi oceni državne štipendije, katerih namen je predvsem zagotavljanje dostopnosti in enakih možnosti do izobraževanja za dijake in študente iz socialno šibkejših okolij.
V največji opozicijski poslanski skupini SDS pa po drugi strani ocenjujejo, da nov zakon ni potreben in da je njegova uveljavitev za sistem celo škodljiva. Alenka Jeraj med drugim opozarja na ukinitev štipendij za mladoletne, pri čemer gre za poslabšanje njihovega položaja, saj otroški dodatki ne dosegajo višine štipendij. Vlada po njenem mnenju deli dijake in študente na tri kategorije štipendistov, kar je zelo nepošteno. Poslanka je še napovedala, da bodo o predlogu zahtevali javno predstavitev mnenj.
Zakon pa bodo podprli poslanci Zares, ki verjamejo, da gre za izboljšavo, ki sledi ostalim družbenim spremembam na področju izobraževanja, zaposlovanja in gospodarstva, kot je dejal Vito Rožej. Po njegovi oceni bo zakon omogočil izplačevanje štipendij večjemu številu študentov. Glede pomislekov o ukinitvi štipendij za mladoletne pa Rožej opozarja, da se otroški dodatki za mlade od 15. do 18. leta povečujejo, družine s šolajočimi otroki pa so deležne tudi subvencij.
Tudi poslanci LDS bodo sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, podprli, čeprav od predlagatelja pričakujejo še nekatere popravke, ki so po njihovem mnenju potrebni, je pojasnil Ljubo Germič. Med drugim opozarjajo na problematičnost ukinitve štipendij za dijake, mlajše od 18 let, saj se s tem povečuje odvisnost dijakov od družine. Nekaj pomislekov imajo tudi pri omejitvi skupnega zneska štipendije na 400 evrov, saj so minimalni življenjski stroški ocenjeni na 562 evrov.
V SLS so prepričani, da je nova štipendijska zakonodaja nujna, ob tem pa opozarjajo, da bi moral biti zakon pripravljen hkrati z zakonom o malem delu. Kot je pojasnil Gvido Kres, podpirajo napore ministrstva pri pripravi štipendijske zakonodaje, ob tem pa opozarjajo, da naj ne ponovijo napake iz preteklih zakonov, kjer zaradi neuskladitve s socialnimi partnerji prihaja do splošnega nezadovoljstva. Kres je še napovedal, da se bodo v SLS zelo aktivno vključili v dopolnjevanje predloga.
Tudi v DeSUS menijo, da predlog prinaša večinoma pozitivne spremembe, zato je primeren za potrditev. Po oceni Franca Jurše bo sicer potrebnih še nekaj dopolnil, da bo dosegel svoj glavni namen, torej omogočanje šolanja tistim, ki si ga sicer zaradi slabšega socialnega položaja ne bi mogli privoščiti. Jurši se ne zdi najbolj posrečena rešitev, po kateri bi najvišji znesek štipendije znašal 400 evrov.
Predlog bodo v prvi obravnavi podprli tudi nepovezani poslanci, ki pa imajo prav tako nekaj pomislekov. Ena izmed dilem je denimo ukinitev štipendij za mladoletne dijake. Po mnenju Andreja Magajne imajo starši v družinskem proračunu posebno vlogo, zato je takšna rešitev po njegovi oceni "kar ustrezna".
V poslanski skupini SNS pa ocenjujejo, da je vsebina predlaganega zakona dokaj dodelana, obenem pa upajo, da bo služila svojemu namenu. V prvem branju bodo zakon podprli, o dokončni verziji predloga pa bodo odločali glede na sprejeta dopolnila, je napovedal Miran Györek.
Na nekatere pomisleke iz razprave je v večernem nadaljevanju obravnave odgovoril minister za delo Ivan Svetlik. Glede predloga, po katerem mladoletni dijaki ne bi bili več upravičeni do državnih štipendij, poudarja, da se bodo te v celoti nadomestile z otroškim dodatkom pa tudi različnimi subvencijami, poleg tega pa bodo dijaki še vedno upravičeni do drugih oblik štipendij. Po njegovih besedah so se s to rešitvijo tudi želeli izogniti prevelikemu administriranju, saj je bil doslej vsak dijak, ki je prejemal štipendijo in otroški dodatek, obravnavan dvakrat.
Glede najvišjega zneska štipendije pa Svetlik opozarja, da gre za najvišjo vsoto, ki jo bodo študenti in dijaki lahko dobili iz javnih sredstev, in dodaja, da za šolajoče ohranjajo dohodninske olajšave. Minister pa se strinja s pripombami, da je treba v zakonu razširiti merila za pridobitev Zoisove štipendije. Svetlik sicer ocenjuje, da bo novi zakon prinesel približno 8000 novih štipendij.
O sklepu, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bo državni zbor glasoval v torek.
