Kot je na današnji novinarski konferenci na poveljstvu združenih sil Nata v Neaplju povedal kanadski general podpolkovnik Charles Bouchard, ki je bil v petek imenovan na položaj vodje Natove misije Združeni zaščitnik v Libiji, so zavezniška letala v nedeljo začela uveljavljati območja prepovedi poletov nad Libijo.
Zavezništvo se je namreč minuli četrtek dogovorilo, da bo prevzelo poveljstvo nad omenjeno operacijo, katere cilj je zagotoviti, da na nebu ni letal libijske vojske.
Kot je pojasnil Bouchard, pa prenos celovitega poveljstva nad širšo vojaško operacijo v Libiji z mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA na zvezo Nato, o katerem je zavezništvo dogovor doseglo v nedeljo, še poteka. Trajal naj bi od 48 do 72 ur.
To pomeni, da je najtežji in najbolj sporen del posredovanja v Libiji - napadi na sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija in ostale kopenske cilje v Libiji - zaenkrat še vedno v domeni mednarodne koalicije pod poveljstvom ZDA v okviru operacije Odisejeva zora, ki se je začela 19. marca.
So pa Natove ladje že minuli teden prevzele tudi pomorsko uveljavljanje embarga na izvoz orožja v Libijo. Bouchard je danes dejal, da bodo te aktivnosti še okrepili z dodatnimi ladjami.
Bouchard je sicer na novinarski konferenci v Neaplju sicer danes zanikal očitke, da bi bil namen mednarodnih letalskih napadov na Libijo v resnici le ponuditi zaščito iz zraka libijskim upornikom. Kot je vztrajal, je Natova misija namenjena izključno zaščiti civilistov in je povsem v skladu z resolucijo VS ZN 1973.
V Londonu se medtem pripravljajo na torkovo mednarodno konferenco o Libiji. Iz Slovenije se je bo udeležil zunanji minister Samuel Žbogar - čeprav je premier Borut Pahor še v petek dejal, da se Slovenije konference koalicije voljnih ne namerava udeležiti, saj bi to pomenilo, da želi sodelovati v vojaških operacijah v Libiji, česar pa ne želi.
Udeležbo na konferenci so sicer doslej potrdili zunanji ministri več kot 35 držav, generalna sekretarja ZN in Nata, Ban Ki Moon in Anders Fogh Rasmussen, ter predsednik komisije Afriške unije (AU) Jean Ping.
Po navedbah britanskega zunanjega ministrstva so na konferenco povabljeni zunanji ministri držav članic Nata, Arabske lige, AU in držav iz regije. Posebej so izpostavili prihod katarskega premiera Hameda bin Džasema. Ali se je bodo udeležili predstavniki libijskega nacionalnega sveta, v katerem so združeni nasprotniki Gadafija, še ni gotovo.
Katar je sicer prav danes kot prva arabska država priznal libijski nacionalni svet kot legitimnega predstavnika libijskega ljudstva. Katar je bil tudi prva in poleg Združenih arabskih emiratov doslej tudi edina arabska država, ki se je pridružila mednarodni vojaški operaciji proti Gadafiju.
Kot so še pojasnili v Londonu, bo torkova konferenca predvsem dokazala enotnost mednarodne skupnosti in poslala "nedvoumno sporočilo", da bodo vztrajali pri uveljavitvi resolucije VS ZN 1973 o Libiji. Poleg tega naj bi razpravljali o humanitarnih potrebah Libijcev.
Francoski zunanji minister Alain Juppe je minuli teden ob napovedi torkovega srečanja t.i. kontaktne skupine za Libijo pojasnil, da ta skupina politično vodi posredovanje v Libiji, ki poteka v skladu z mandatom ZN, medtem ko so naloge Nata bolj operativne, naloge EU pa bolj človekoljubne narave.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier David Cameron naj bi pred konferenco predstavila skupen načrt za Libijo, ki ga je Sarkozy v petek označil kot "francosko-britansko pobudo, ki bo pokazala, da rešitev ne more biti le vojaška, ampak tudi politična in diplomatska".
Libijski uporniki so medtem sporočili, da so na svojem pohodu proti zahodu ponoči zavzeli Sirto, Gadafijev rojstni kraj, česar pa neodvisni viri niso potrdili. Kasneje so tuje agencije poročale, da naj bi Gadafijeve sile danes ustavile napredovanje upornikov proti Sirti.
Mesto leži na strateško pomembnem položaju med vzhodnim delom Libije, ki ga v rokah držijo uporniki, ter zahodom, ki je pod nadzorom Gadafijevih sil. Sirta velja za eno ključnih Gadafijevih oporišč, zato jo bo po mnenju opazovalcev težko zavzeti.
Uporniki so sicer v minulih dneh prevzeli nadzor nad strateško pomembnimi mesti na vzhodu države, ki so jih predtem zavzele vladne sile - Adždabijo, Brego, Ras Lanufom in Bin Džavadom.
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je v pogovoru za britanski Guardian medtem izjavil, da je Turčija pripravljena posredovati za prekinitev ognja v Libiji. Kot je opozoril, da lahko Libija, če se bo konflikt nadaljeval, postane novi Irak ali Afganistan.
Erdogan je v pogovoru za Guardian tudi razkril, da bo Turčija prevzela vodenje pristanišča in letališča v Bengaziju, mestu, ki ga v rokah držijo uporniki, da bi na ta način olajšali dostavo humanitarne pomoči.
Po besedah Erdogana je to ena od treh nalog, pri katerih bo v okviru operacij zveze Nato v Libiji sodelovala Turčija. Ostali dve sta nadzor zračnega prostora in pa pomorska operacija uveljavljanja embarga na izvoz orožja v Libijo.