Večletni načrt želi oblikovati enotno evropsko prometno območje z bolj konkurenčnim in v celoti medsebojno povezanim prometnim omrežjem, ki bo povezalo različne načine prevoza in omogočilo temeljito spremembo prometnih vzorcev na področju potniškega in tovornega prometa. V ta namen strategija predvideva 40 konkretnih pobud za naslednje desetletje, so sporočili v Bruslju.
Načrt določa različne cilje za različne oblike potovanj, in sicer za mestni promet, za potovanja med mesti in za poti na dolge razdalje.
Na področju mestnega prometa se predvideva premik k čistejšim avtomobilom in gorivu. Cilj načrta je do leta 2030 za 50 odstotkov zmanjšati število avtomobilov, ki uporabljajo klasična fosilna goriva ter do leta 2050 njihovo uporabo v mestih postopoma povsem odpraviti. Obenem naj do leta 2030 prevoz blaga v velikih mestnih središčih ne bi več povzročal skoraj nobenih emisij CO2.
Na področju medmestnega prometa se kot cilj predvideva preusmeritev 50 odstotkov potniškega in tovornega prometa na srednje dolge razdalje (nad 300 kilometrov) s cestnega na železniški in vodni promet.
V okviru tega cilja se predvideva, da se do leta 2050 večina potniškega prometa na srednje dolge razdalje preusmeri na železnico. Obenem pa naj bi se do leta 2030 30 odstotkov in do leta 2050 več kot 50 odstotkov cestnega tovornega prometa na razdaljah nad 300 km preusmerilo na železniški ali vodni promet.
Do leta 2050 je treba po načrtih Bruslja vzpostaviti tudi brezhibno delujoče vseevropsko osrednje omrežje prometnih koridorjev (TEN-T), ki bo že do leta 2030 omogočilo učinkovito prehajanje med različnimi načini prevoza.
Komisija načrtuje tudi, da se do leta 2050 vsa letališča osrednjega evropskega omrežja povežejo z železniškim omrežjem, po možnosti visoke hitrosti. Obenem je treba po navedbah Bruslja zagotoviti, da so vsa osrednja morska pristanišča v zadostni meri povezana z železniškim tovornim omrežjem in, če je mogoče, tudi z notranjim sistemom vodnih poti.
Do leta 2020 si komisija obenem želi tako za potniški kot za tovorni promet oblikovati okvir za evropski sistem informacij, upravljanja in cestninskega plačevanja. V tem okviru bi bilo treba v celoti uporabljati načeli uporabnik plača in onesnaževalec plača.
Pri potovanjih na dolge razdalje in v medcelinskem tovornem prometu pa strategije predvideva, da bosta tudi v prihodnje na prvem mestu ostala letalski in ladijski promet. Obenem pa naj bi novi motorji, goriva in sistemi upravljanja prometa povečali učinkovitost in zmanjšali emisije toplogrednih plinov.
V letalskem prometu je treba tako v skladu s strategijo zagotoviti, da bodo goriva z nizko vsebnostjo ogljika do leta 2050 predstavljala 40 odstotkov mešanice, prav tako naj bi se emisije CO2, ki nastanejo zaradi uporabe ladijskih goriv, do leta 2050 v EU zmanjšale za 40 odstotkov.
Strategija še predvideva, da se do leta 2020 v celoti posodobi evropski sistem kontrole zračnega prometa z oblikovanjem enotnega evropskega in dokončno oblikuje skupni evropski zračni prostor z 58 državami in milijardo prebivalcev.
Načrt po navedbah Siima Kallasa, podpredsednika Evropske komisije, pristojnega za promet, predstavlja načrt za konkurenčen prometni sektor, ki omogoča hkratno povečanje mobilnosti evropskega prebivalstva in zmanjšanje emisij.
"Lahko in tudi moramo storiti oboje. Prometni sistem lahko prekine svojo odvisnost od nafte, ne da bi bilo treba žrtvovati njegovo učinkovitost in omejiti mobilnost. Na ta način bomo vsi pridobili," je prepričan Kallas.