Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je ključni namen zakona celovitejša, preglednejša in enotnejša ureditev. Predlagani sistem je po njenih besedah prožnejši od sedanjega, saj omogoča kombiniranje različnih vrst štipendij in tako omogoča posamezniku višji končni znesek štipendije.
Predlog zakona določa nove vrste štipendij za deficitarnost, zvišuje starostno mejo za dodelitev štipendije, povečuje dodatek za oddaljenost ter poenostavlja dodatke k štipendiji. Z novo ureditvijo omogoča tudi prožnejše odzive na potrebe trga, saj uvaja tudi novo vrsto štipendij, to je štipendijo za deficitarnost, pojasnjuje državna sekretarka.
Državna štipendija bo po predlogu namenjena vsem državljanom s statusom dijaka oziroma študenta po 18. letu, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 odstotkov povprečne plače, kar je trenutno 630 evro na družinskega člana. Trenutni cenzus pa znaša 380 evrov, dodaja Kopač Mrakova.
Osnovni znesek državne štipendije se bo glede na dohodek družinskega člana gibal od 70 do 190 evrov, ob tem pa so mogoči še različni. Tako bo najvišji znesek državne štipendije znašal tudi 400 evrov, medtem ko danes znaša 313.
Na področju kadrovskih štipendij predlog zakona uvaja višji delež sofinanciranja predvsem na področju deficitarnosti. Predlog zakona uvaja tudi štipendije za deficitarnost, kar bo znašalo 120 evrov za dijake in 140 za študente.
Po besedah državne sekretarke so novosti tudi pri Zoisovih štipendijah, kjer bo moral vlagatelj po novem izpolnjevati več pogojev. Bistvena novost pa je po njenih besedah možnost kombiniranja več različnih štipendij, in sicer do zneska 400 evrov.
