c S

V Sloveniji narašča število družinskih mediacij

28.03.2011 14:01 Ljubljana, 28. marca (STA) - V Sloveniji se od leta 2000 izvaja vedno več družinskih mediacij. V zadnjem letu pa je število še naraslo, saj je 15. junija lani stopil v veljavo zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, po katerem morajo sodišča strankam v sodnem postopku ponudit mediacijo, je ob predstavitvi knjige Družinska mediacija povedala urednica Tanja Metelko.

Metelkova, ki je tudi strokovna direktorica Inštituta za mediacijo Concordia, je poudarila, da v Sloveniji poznamo dva temeljna načina izvajanja mediacij. Prvi je družinska mediacija, ki se izvaja v socialnih centrih ali središčih za družinsko mediacijo. Tu se od leta 2000 izvaja večje število mediacij, take primere pa so sicer beležili že prej.

Drugi pa je po njenih besedah sodišču pridružena družinska mediacija. V primeru, ko se partnerja nista uspela drugače dogovorit, steče tožba za razvezo zakonske zveze. Od 15. junija 2010, ko je stopil v veljavo zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, pa mora nato vsako sodišče strankam ponuditi mediacijo. Ravno zaradi tega je, kot pravi, število družinskih mediacij v zadnjem letu veliko večje.

Namen družinske mediacije je po njenih besedah razrešitev konfliktov na miren in oseben način. Na Inštitutu za mediacijo Concordia letno naredijo od 100 do 120 družinskih mediacij. Posamezna družinska mediacija pa obsega pet do šest srečanj.

Metelkova je pojasnila, da je knjiga Družinska mediacija nekakšen priročnik. Vsebuje tehnike in veščine mediacije, v njej pa je zajet tudi celosten proces mediacije. Namenjena je vsem strokovnim delavcem, ki delajo z ljudmi, tako v socialnem in pedagoškem kot na zdravstvenem področju. Knjigo pa lahko po njenih besedah uporabljajo tudi starši, ki si lahko sami pomagajo, ko pride do ločitve.

Avtorica knjige Lisa Parkinson je o sami družinski mediaciji povedala, da gre za prostor, kjer lahko partnerja stopita skupaj in poskušata razrešiti težave. Pomembno je, da se ob tem osredotočita tudi na potrebe in želje svojih otrok ter dogovorita o skrbi zanje, o vzgoji, o preživnini ter o stikih z njimi. V okviru mediacije se po njenih besedah omogoči sodelovanje tudi otrokom, da lahko tako izrazijo svoja čustva in doživljanja ob ločevanju staršev.

Prednost mediacije je, kot pravi Parkinsonova, da gre za neformalen in zaseben postopek, ki napreduje hitreje kot pravni postopek. Starša lahko namreč že takoj, ko zaznata težave, prideta na mediacijo. Sama mediacija pa je tudi cenejša kot sodni postopek, je še povedala Parkinsonova.