Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je kot poglavitni cilj predloga novega zakona izpostavil povečevanje učinkovitosti nadzornih organov pri odkrivanju kršitev ter zaostritev sankcij in zvišanje glob, "da bodo delovale vzgojno in predvsem tudi preventivno".
Kazni za delodajalca, ki zaposli delavca, ne da bi z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, bodo lahko po novem znašale tudi 15.000 evrov. Poleg tega bo moral to osebo zaposliti za nedoločen čas in ji za obdobje celotne zaposlitve pred razkritjem poravnati vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Posameznika lahko doleti kazen v višini 2000 evrov.
Med nadzorne organe se vključuje Carinsko upravo RS, s čimer se bo omogočilo postopno vključitev dodatnih inšpektorjev za nadzor na terenu. S tem se bo razbremenil Inšpektorat RS za delo ki se bo po Svetlikovih besedah lahko intenzivneje usmeril na nadzor na področju inšpekcij delovnih razmerij.
Za delo na črno se po predlogu ne štejejo sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno in prostovoljsko delo ter osebno dopolnilno delo. Vendar pa se določbe glede sosedske pomoči zaostrujejo s tem, da je ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu. Prav tako za sosedsko pomoč ne velja opravljanje dela na nepremičninah in premičninah, namenjenih za opravljanje dejavnosti.
Svetlik je spomnil, da je bil v času javne razprave veliko pozornosti posvečene spremembam, ki se jih s predlagano novelo uvaja na področje sosedske pomoči. "Predlog zakona nikakor nima namena omejevati sosedskih odnosov, temveč ureja razmerje in učinkovitejši nadzor na področju dela in zaposlovanja na črno," je dejal.
"Sosedska pomoč se dovoljuje še naprej pod pogoji in v obsegu, da ne bo pomenila nelojalne konkurence podjetnikom in ne bo služila kot prikrivanje dejanskega dela ali zaposlovanja na črno," je poudaril Svetlik. Dovoljena je, ko gre za solidarnostno pomoč, ne pa takrat, ko gre za plačevanje na roko, je ponazoril.
Določbam glede sosedske pomoči so posvetili največ pozornosti tudi v okviru današnje tretje obravnave predloga zakona v DZ. Gvido Kres (SLS) je menil, da bodo nedorečene definicije glede sosedske pomoči in dela v lastni režiji povzročile veliko težav pri izvajanju, kajti ustava zagotavlja nedotakljivost zasebnosti stanovanja.
Predlog zakona ne prinaša jasnih in učinkovitih rešitev, ki bi prinesle izboljšanje na področju preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, je dejal Kres. Vito Rožej je v imenu poslanske skupine Zares podvomil, da bo prenovljeni zakon povsem učinkovit, njegov strankarski kolega Franco Juri pa ga je dopolnil z besedami, da je določena stopnja sive ekonomije še posebej v kriznih časih koristna. Franc Jurša (DeSUS) je menil, da sta za odpravo tovrstnih anomalij ključnega pomena družbena zavest in skupna odgovornost.
Vili Rezman je v imenu nepovezanih poslancev ocenil, da je predlagani zakon potreben, a menil, da ni dovolj domišljen in je preveč omejevalen. Brezplačna pomoč bi morala biti dovoljena v vsakem primeru, je menil. Tudi v SDS predlagajo, naj se nobena oblika sosedske pomoči ne šteje za delo na črno. "Nihče v tej državi nima nikakršne pravice, da bi odvzemal ljudem tisto, kar jih sedaj povezuje," je predlog pojasnil Marijan Pojbič (SDS).
Predlog zakona sicer po Pojbičevih besedah temelji izključno na metodi kaznovanja. Namesto tega bi morala država več pozornosti posvečati preventivi ter spodbujati legalno delo v obliki znižanja davkov in prispevkov, je zahteval.
Ljubo Germič (LDS) je o določbah glede sosedske pomoči menil, da v zdravi družbi vsekakor mora obstajati vrednota solidarnosti, a ne sme biti izgovor za zlorabo oz. za izmikanje plačevanju davščin ter zdravstvenih in pokojninskih obveznosti. Kajti na ta način v končni konsekvenci izgubljamo vsi, je opozoril.
Matevž Frangež (SD) pa je spomnil, da so določbe glede sosedske pomoči vsebovane že v veljavnem zakonu iz leta 2000, le da se zdaj zaostrujejo. Vsak bi si moral sam izračunati, ali se mu delo in zaposlovanje na črno izplača. "Če hočemo učinkovito stopiti temu problemu na rep, potem mora vsakdo ob tem vprašanju priti do odgovora, da ne," je menil.
Miran Györek (SNS) je opozoril, da je stopnja razširjenosti sive ekonomije v Sloveniji večja kot drugod v EU, vzrok za to pa po njegovem mnenju tiči predvsem v visoki obremenjenosti legalnega dela z davki in socialnimi prispevki. Kot zamujeno priložnost pa je izpostavil dejstvo, da se z noveliranjem zakona ni poseglo v natančno definiranje izvajalcev na področju dela na črno. Ob tem je izpostavil problem ilegalne prostitucije, ki je v sosednjih državah zakonsko urejen, pri nas pa si zatiskamo oči, kot da ne obstaja.
