Državni zbor je zakon o malem delu potrdil 26. oktobra lani, 10. aprila pa bomo o njegovi usodi odločali na referendumu. Mnenja o možnih učinkih zakona so različna, STA pa objavlja bistvene določbe ter jih primerja s sedanjo ureditvijo.
Kaj je malo delo?
Malo delo je plačano začasno, občasno ali trajnejše časovno omejeno delo. Je delo, ki so ga doslej opravljali dijaki in študenti in ki ga poznamo pod izrazom študentsko delo.
Upravičenci
Malo delo bodo lahko poleg dijakov in študentov opravljali tudi brezposelni, upokojenci in prosilci za azil.
Omejitve malega dela za upravičence
Malo delo bo omejeno na največ 720 ur letno oz. zaslužek do 6000 evrov letno (bruto).
Malo delo za študente in dijake
Študentje in dijaki so doslej lahko preko študentskega servisa delali neomejeno. Od zaslužka so plačali dohodnino. Malo delo bo sedaj omejeno in dodatno obdavčeno.
Študentsko delo se je lahko štelo v delovne izkušnje, vendar ne uradno, malo delo pa se uradno. Študentsko delo se ne šteje v pokojninsko dobo, malo delo se bo štelo delno, sorazmerno z višino prispevkov.
Malo delo za upokojence
Upokojenci bodo lahko opravili do 60 ur malega dela mesečno in letno zaslužili do 6.000 evrov (bruto). Zaslužek od malega dela ne bo vplival na njihovo pokojnino ali na sam upokojenski status. Del sredstev iz 14-odstotne dajatve iz malega dela bo namenjen tudi projektom, ki spodbujajo večjo socialno vključenost upokojencev.
Malo delo za brezposelne
Brezposelni bodo lahko mesečno opravili do 60 ur malega dela in letno zaslužili do 6.000 evrov (bruto). Brezposelni, ki bodo z malim delom zaslužili do 200 evrov na mesec, bodo ohranili pravico do nespremenjene višine denarnega nadomestila za brezposelnost. Brezposelnim se bo malo delo štelo v pokojninsko dobo in upoštevalo kot delovne izkušnje. Malo delo bo tudi zanje prostovoljno.
Omejitve za delodajalce
Število ur malega dela v koledarskem mesecu pri delodajalcu je omejeno. Delodajalci, ki imajo zaposlenih več kot 1250 delavcev, bodo lahko zaprosili za večji obseg ur malega dela. To jim bo lahko po predhodnem posvetovanju s socialnimi parterji odobril minister za delo. Najvišje število ur malega dela, ki ga dovoljuje zakon, je 5760 ur na mesec.
Število zaposlenih v podjetju v razmerju do najvišjega dovoljenega števila ur malega dela v enem mesecu:
- nobeden ali eden zaposlen v podjetju: največ 180 ur malega dela
- od dva do deset zaposlenih: največ 360 ur malega dela
- od 11 do 30 zaposlenih: do 720 ur malega dela
- od 31 do 50 zaposlenih: največ 1080 ur malega dela
- 51 ali več zaposlenih: največ 1440 ur malega dela
- več kot 100 zaposlenih v podjetju: največ 2880 ur malega dela.
Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, bodo lahko glede na število zaposlenih koristile dvakratnik dovoljenih ur malega dela.
Plačilo za malo delo
Zakon določa najnižjo urno postavko za malo delo, in sicer štiri evre bruto. Najvišji možni zaslužek je 6000 evrov letno (bruto).
Obdavčitev malega dela
Malo delo bo v primerjavi s študentskim delom še dodatno obdavčeno.
Od plačila za študentsko delo je sedaj delodajalec odvedel 14 odstotkov koncesijskih dajatev, od tega je šlo 4,5 odstotka študentskim servisom, prav toliko Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), tri odstotke za štipendije in dva odstotka za študentske domove.
Tudi od plačila za malo delo, od katerega pa bodo dodatno obračunani in plačani še prispevki, bo delodajalec odvajal 14-odstotno dajatev:
- 10 odstotkov bo namenjenih proračunskemu skladu (pet odstotkov za sofinanciranje štipendij, en odstotek za delovanje informacijskega sistema in rizičnega sklada in štirje odstotki za delovanje ŠOS, izvajanje projektov, namenjenih mladim in upokojencem, ter za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja);
- dva odstotka bosta namenjena sofinanciranju izgradnje in vzdrževanju študentskih domov;
- dva odstotka bosta namenjena posrednikom na trgu malega dela, in sicer za stroške dela, stroške materiala in storitev, stroške preventivnih zdravstvenih pregledov upravičencev ter za stroške amortizacije.
Sredstva, zbrana s 14-odstotno dajatvijo iz malega dela, bodo namenjena za izvajanje projektov za vse ciljne skupine, ki jih zakon zadeva.
15,5 odstotka od dohodka od malega dela bo mali delavec plačal prispevke v pokojninsko in zdravstveno blagajno.
Vplačilo prispevkov in pravice iz vplačila
Od dohodka od malega dela bodo obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 9,01 odstotka, kar pomeni, da se bo posamezniku malo delo delno štelo v pokojninsko dobo (40 minut od ure dela). Obračunani bodo še prispevki za zdravstveno zavarovanje v višini 5,96 odstotka in prispevek za poškodbe pri delu v višini 0,53 odstotka.
Rizični sklad
V primeru, da delodajalec malemu delavcu ne bi zagotovil plačila, bo to zagotovljeno iz rizičnega sklada, postopke izterjave pa bo vodila organizacija, ki posreduje malo delo. Če v sedanjem sistemu delodajalec študentu ne plača, denarja nihče ne zagotavlja, imajo pa podoben sklad ali ureditev nekateri študentski servisi.
Prekinitev malega dela
Študent je sedaj lahko brez obveznosti kadarkoli prekinil študentsko delo. Tudi malo delo je fleksibilna oblika dela. Posameznik lahko delo prekine kadarkoli, brez pojasnil ali odpovednega roka. Prav tako delodajalec.
Nadzor malega dela
Za spremljanje malega dela bo vzpostavljena centralna evidenca malega dela, ki jo bo vodil Zavod RS za zaposlovanje. Neposredni vpogled vanjo bo omogočen tudi Inšpektoratu RS za delo in DURS-u. Evidenca bo zagotavljala tekoče podatke o opravljenih urah in zaslužku iz malega dela osebe ter o izpolnjevanju pogojev za izdajo napotnice osebi in delodajalcu. Povezana bo z drugimi javnimi evidencami.
Kazni za kršitelje
Kazni za zlorabe malega dela bodo znašale od 500 do 15.000 evrov.
Delodajalec, ki bo omogočil opravljanje malega dela osebi brez ustrezne napotnice ali da napotnico za opravljanje malega dela uporabi druga oseba, bo kaznovan z globo v višini 15.000 evrov oz. 7.500 evrov (mali delodajalci) oz. 5000 evrov (samostojni podjetniki), z globo 3000 evrov pa bo kaznovana tudi odgovorna oseba delodajalca.
Delodajalec, ki bo omogočil, da se opravi večje število ur malega dela od dovoljenega, bo kaznovan z globo v višini 3000 evrov.
Posameznik, ki bo opravljal malo delo brez napotnice, na napotnico druge osebe, oziroma posameznik, ki bo omogočil, da napotnico za opravljanje malega dela uporabi za delo druga oseba, ali če bo presegel dovoljeno število ur, bo kaznovan z globo v višini 500 evrov.
V primeru pravnomočne odločbe o prekršku po zakonu o malem delu se bo posamezniku in delodajalcu prepovedalo opravljanje malega dela, in sicer posamezniku za obdobje enega leta, delodajalcu pa za obdobje dveh let.
Posredovanje malega dela
Študentsko delo so doslej posredovali študentski servisi, možnost izdaje napotnic je imel tudi Zavod RS za zaposlovanje. Malo delo pa bodo lahko posredovale organizacije, ki bodo na podlagi javnega razpisa pridobile dovoljenje ministrstva - to bodo lahko tudi sedanji študentski servisi. Posredovanje malega dela bo nepridobitno. Pri tem se ohranja institut napotnice. Postopki potrjevanja napotnic bodo večinoma potekali po elektronskih poteh. Napotnica bo vzpostavljala pogodbeno razmerje, podpisali jo bodo delodajalec, posameznik in organizacija.
