V Sloveniji je bilo po podatkih pristojnih ministrstev v šolskem letu 2010/2011 vpisanih 82.246 dijakov in 77.952 študentov.
S podatki o študentskem delu za lani na ministrstvu za delo še ne razpolagajo, saj študentski servisi poročila za preteklo leto posredujejo do 31. marca v tekočem letu. V letu 2009 pa je bilo skupno opravljenih 67.912.823 ur študentskega dela (1.283.149 napotnic), leto pred tem 84.258.616 ur (več kot 1.180.000 napotnic).
Podatka o številu dijakov in študentov, ki so delali prek napotnic, na ministrstvu nimajo. Sporočili pa so podatke Davčne uprave RS (Durs), po katerih je v letu 2010 izplačilo na podlagi napotnice študentskega servisa dobilo 135.848 dijakov in študentov. Skupaj pa so imeli 308.562.632 evrov bruto dohodka.
Ministrstvo pri oceni, koliko študentov in dijakov je za delo prek študentskega servisa letno zaslužilo nad 6000 evrov bruto, kar bi bila po novem omejitev, navaja podatke Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in raziskave, ki jo je opravil Janez Šušteršič. Iz teh podatkov po njihovem izhaja, da 93 odstotkov dijakov in študentov zasluži manj oziroma do 6000 evrov letno.
Razpoložljivi podatki Dursa za leto 2008 kažejo, da je bila več kot polovica dijakov in študentov v dohodkovni skupini do 2000 evrov, manj kot sedem odstotkov jih je preseglo mejo 6000 evrov.
Urna postavka za študentsko delo, ki je sedaj povsem prepuščena trgu, se je po podatkih ministrstva za delo v letu 2008 gibala od manj kot dva evra, pa do več kot 35 evrov. Po zakonu o malem delu bi bila minimalna bruto urna postavka določena pri štirih evrih.
Na e-Študentskem Servisu, katerega tržni delež se giblje pri okrog 50 odstotkih, pojasnjujejo, da je pri njih povprečna urna postavka okrog 4,4 evra. Najnižja urna postavka je tri evre, vendar je za takšno plačilo zelo težko dobiti študente za kakršnokoli delo.
Običajno je po njihovih navedbah toliko plačano delo v proizvodnji, medtem ko bolje plačana dela, pogosto strokovna, iz smeri študija posameznega študenta, dosegajo tudi deset evrov na uro, še navajajo na e-Študentskem Servisu. Študenti, ki so delali prek tega servisa, so lani v povprečju zaslužili 2423, dijaki pa 1938 evrov bruto.
Sicer pa ministrstvo za delo na svoji spletni strani povzema še nekatere podatke iz marca lani predstavljene študije Ekonomski vidiki študentskega dela koprske Fakultete za management (vodja projekta je bil Janez Šušteršič), iz katere izhaja, da študentsko in dijaško delo letno predstavlja okoli 30.000 polno zaposlenih oseb. V primerjavi s celotnim zaposlovanjem obseg študentskega dela predstavlja dva odstotka celotnih stroškov dela oz. štiri odstotke vseh opravljenih ur.
Omenjena študija še ugotavlja, da je v letu 2005 več od predlagane omejitve števila ur (največ 720 ur letno) delalo 20,7 odstotka študentov, v letu 2007 je bilo takšnih 26,3 odstotka, v letih 2006 in 2008 pa 29 odstotkov.
Po zakonu o malem delu bi bil drugačen ključ za delitev sredstev iz 14-odstotne koncesijske dajatve. Pri novi delitvi bi bili na slabšem študentski servisi in tudi ŠOS.
V letu 2009 so ŠOS in študentski servisi dobili po 13.808.192 evrov, leto pred tem jim je pripadlo po 15.365.602 evrov. In koliko bi jim pripadlo po novem?
Glede na izračun ministrstva za delo, ki upošteva podatke za leto 2008, bi posredniki na trgu malega dela dobili 6.829.157 evrov. ŠOS bi se sredstva zmanjševala postopoma do leta 2014, ko bi študentski organizaciji - če bi študenti opravili 50 odstotkov vsega malega dela - pripadlo 3,4 milijona evrov.
Malo delo bi poleg študentov in dijakov lahko opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je bilo februarja letos 584.912 upokojencev.
Upokojenci so sicer že sedaj lahko delali po pogodbah civilnega prava. Glede na podatke Dursa je bilo v letu 2008 med 173.827 osebami, ki so prejele dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, 33.010 upokojencev.
Število brezposelnih je po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje konec februarja letos doseglo 115.608. Med njimi je 16.396 iskalcev prve zaposlitve, 14.670 pa jih je starih do 26 let. Na zavodu sicer ocenjujejo, da bi se z uvedbo malega dela predvsem povečalo zaposlovanje mladih na vseh izobrazbenih ravneh, predvsem pa s srednješolsko in visokošolsko ter univerzitetno izobrazbo.
