Sklep ljubljanskega okrožnega sodišča, čeprav je to zavrnilo predlog vlade za izdajo začasne odredbe o izvrševanju pogodbe, je vlada namreč ocenila kot zelo dobro podlago za nadaljevanje postopka. Vlada je odločitev na današnji seji sprejela soglasno, torej je zanjo glasovala tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je do nedavnega še vztrajala pri reprogramiranju pogodbe.
Ker imajo dokumenti v zvezi s tožbo stopnjo tajnosti zaupno, direktor Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Darijan Košir na njene vsebine ni podrobneje pojasnjeval. Dejal je le, da o rezervacijah za morebitne pogodbene še niso odločali, več pa bo znanega prihodnji teden. Hkrati so podlage za tožbo po njegovih besedah "zelo jasno in lepo definirane", vendar se bo o njih lahko govorilo, ko bo sodišče umaknilo stopnjo tajnosti. Prav tako je razložil, da bi se z vložitvijo tožbe vsi postopki nabave osemkolesnikov zamrznili.
Omenjeni predlog za izdajo začasne odredbe o izvrševanju pogodb je sicer vlada v začetku meseca vložila prav zato, da bi ugotovila, ali je argumentov za tožbo za ničnost pogodbe dovolj. Sodišče je sicer predlog vlade zavrnilo, ob tem pa naj bi vladi "med vrsticami" priporočilo, naj neposredno vloži tožbo za ničnost pogodbe, saj da ima veliko možnosti za uspeh.
Sodišče je v sredo potrdilo, da so predlog vlade zavrnili. V postopku so ugotovili, da pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe niso bili podani. Odločitev sodišča še ni pravnomočna, vlada pa, kot je danes pojasnil direktor Ukom Darijan Košir, pritožbe ne bo vlagala.
Za uveljavljanje ničnosti pogodbe s Patrio se sicer zavzemajo zlasti v Zares in LDS. Pogajanja s Patrio o spremembi pogodbe pa zagovarja nekdanji obrambni minister Karl Erjavec, ki je pogodbo o nakupu oklepnikov podpisal.
Po mnenju nekdanjega ministra za obrambo Karla Erjavca tožba, ki naj bi jo vložila vlada, nima možnosti za uspeh. S tožbo, ki naj bi slonela na predpostavki, da bo sodišče ugotovilo korupcijo, si bomo po njegovem le še poslabšali pogajalska izhodišča za reprogramiranje pogodbe.
Tožba vlade za ničnost pogodbe s Patrio bi bila po mnenju predsednika DeSUS in nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca uspešna le v primeru, če bi sodišče ugotovilo korupcijo pri sklepanju pogodbe. Toda po petih letih tega še nobeno sodišče ni ugotovilo, pravi Erjavec.
Boji se, da bo ta tožba le še bistveno poslabšala pogajalska izhodišča do Patrie za reprogramiranje pogodbe, ki bi bilo potrebno zaradi krize oz. spremenjenih finančnih okoliščin. Za to se je, vsaj doslej, zavzemala tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.
Nad odločitvijo vlade je začuden lastnik podjetja Rotis Ivan Črnkovič. Prepričan je, da bo politika sicer dosegla razveljavitev pogodbe, a napoveduje tudi, da bo morala Slovenija zaradi te razveljavitve Patrii plačati odškodnino.
"Politika lahko dela, kar hoče. Dokler bodo odškodnine plačevali državljani, ne pa politiki iz svojega žepa, bodo politiki odločali tako, kot so zdaj," je za STA dejal Črnkovič. Današnjo odločitev vlade označuje za "uspeh Pavčka in Cvikla". Slednja sta namreč po njegovih besedah "uspela zadeve preko politike pripeljati tako daleč le zato, da bi za vsako oceno uničila podjetje Rotis".
Po njegovem prepričanju gre v tem primeru zgolj za maščevanje, ker je Sistemska tehnika leta 2004 izgubila posel za dobavo osemkolesnikov. Sistemska tehnika, sicer del skupine Viator&Vektor, je bila namreč Patrii konkurenčno podjetje v razpisu za dobavo osemkolesnikov.
Predsednik upravnega odbora skupine Viator&Vektor Zdenko Pavček pa je navedbe Črnkoviča danes za STA zavrnil kot "nore" in poudaril, da sam pri tem nima nič.
Črnkovič dodaja, da bo politika preko sodišč sicer res dosegla ničnost pogodbe, a sledile bodo odškodninske tožbe. "Ko bo konec te zgodbe, bo Slovenija Fincem plačevala odškodnine," pravi. Izpostavil je namreč, da je ministrstvo za obrambo septembra 2009 s Patrio in Rotisom podpisalo memorandum o reprogramiranju dobave osemkolesnikov, od tedaj dalje pa Slovenija ni storila ničesar več v tej smeri.
"Že dve leti čakamo, da nam bo ministrstvo za obrambo predložilo nek predlog reprograma. Ves čas smo v stanju pripravljenosti. Prav zato Slovenija ne more uveljavljati ničnosti pogodbe," poudarja Črnkovič.
Pravnik Rajko Pirnat pa meni, da bo z dokazovanjem ničnosti pogodbe s Patrio "kar nekaj problemov", zato sam ni prepričan v uspeh tožbe. Kot je dejal za STA, so sodišča zelo nenaklonjena ugotavljanju ničnosti pogodb in jih skušajo obdržati v veljavi, "kar je seveda smisel pogodbenega prava".
Pirnat sicer ne ve, ali se namerava vlada v tožbi za ničnost pogodbe s Patrio opirati na protikorupcijsko klavzulo, "s katero pa se zdi, da je nekaj težav". Klavzula sama namreč ne pomeni ničnosti pogodbe, lahko pomeni zavezo strank, da lahko pride do odstopa od pogodbe, če bo prišlo do kršitev, je pojasnil.
To pa je po njegovih besedah težko ugotoviti le na podlagi suma, saj je ponavadi potrebna pravnomočna obsodilna sodba. Obenem pa se zgodba po Pirnatovem mnenju z ničnostjo pogodbe zgodba ne bi končala. Tukaj bi se postavilo vprašanje, "kdo mora komu kaj vrniti", kar je iz pogodbe prejel.
Milan M. Cvikl za pojasnila ni bil dosegljiv, obrambna ministrica pa vladne odločitve za zdaj ne želi posebej komentirati.
