Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je zatrdil, da je zakon zelo pomemben za slovenske proizvajalce hrane ter za povečanje lojalnosti na relaciji proizvajalec - kupec.
Po njegovih besedah ima zakon štiri cilje. Kupec, ki kupi slovensko živilo, daje delo kmetu in delavcu; na ta način se polni državni proračun; zagotavlja se visoka prehranska varnost; gre pa tudi za pomemben korak v borbi zoper podnebne spremembe (največji onesnaževalec okolja je promet). Ob tem je Židan dodal, da se je zdaj tem ciljem pridružil še eden - da mora vsaka država v boju proti svetovni lakoti pridelati toliko hrane, kolikor jo lahko.
Tako koalicijski kot opozicijski poslanci so zakon večinoma pozdravili.
Še največ pomislekov je med koalicijskimi poslanci podala Cveta Zalokar Oražem (Zares). Kot je dejala, se v Zaresu bojijo, kako izbrati dobrega izvajalca promocije. Prav tako menijo, da bo promocija, če Slovenija ne bo omejila uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gensko spremenjenih rastlin, "blef". Navedla je še, da Slovenija ni dovolj uspešna pri spodbujanju ekološko pridelane hrane in da je treba zagotoviti ustrezen nadzor nad kakovostjo hrane.
Proti zakonu so bili sicer le v SNS. Miran Györek je zatrdil, da nekatere predlagane rešitve še dodatno obremenjujejo slovenskega kmeta, ki že tako težko shaja. Po njegovih besedah v Sloveniji vsak dan propadejo tri do štiri kmetije. "To bi nas moralo skrbeti," je poudaril. V skladu s tem je po mnenju SNS predlog zakona na trhlih temeljih, saj bi namesto trošenja za promocijo veljalo raje vzpostaviti ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.
