Kot je danes na novinarski konferenci po seji vlade zatrdil Pahor, bo vlada predlog obveznosti posredovala socialnim partnerjem, želi pa si tudi dialoga z opozicijskimi strankami in strokovno javnostjo. "Prizadeval si bom, da bomo imeli na ta način v naslednjih dveh mesecih oblikovan pakt za napredek in prebojni razvoj Slovenije," je dejal premier.
Na področju spodbujanja konkurenčnosti želi vlada omejiti rast stroškov dela ter spodbuditi internacionalizacijo in tuje neposredne investicije (TNI). Glede slednjih vlada predlaga povečanje finančnih spodbud za TNI v višini 30 odstotkov v letu 2012 in povečanje sredstev za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij v višini 15 odstotkov v letu 2012.
Vlada si želi s socialnimi partnerji doseči dogovor glede minimalne plače, povprečne rasti realnih plač glede na produktivnost ter glede ključnih strukturnih sprememb. Pahor je kot pomembnega izpostavil dogovor s socialnimi partnerji v javnem sektorju, na podlagi katerega bi tudi v letu 2012 rast plač v javnem sektorju zaostajala z rastjo plač v zasebnem.
Vlada v letu 2012 cilja na zmanjšanje administrativnih bremen za 25 odstotkov. Kot pravi Pahor, je bilo doslej že pregledanih 3480 predpisov in ocenjenih za slabe 1,5 milijarde evrov administrativnih bremen. Vlada si želi pri tem prihraniti 373 milijonov evrov.
Vlada predlaga tudi deregulacijo poklicev in nov okvir poklicev javnega interesa. V letu 2012 cilja na povečanja vlaganj javnih sredstev v raziskave in razvoj ter na spodbujanje zasebnih vlaganj, ki odgovarjajo družbenim izzivom. Vlada tudi predlaga, da delež prebivalstva med 30 in 34 letom s terciarno izobrazbo v 2012 doseže 32 odstotkov.
Na področju spodbujanja zaposlovanja vlada cilja na spodbujanje varne prožnosti in povečanje zaposlenosti. Želi si povečati varnost oseb, ki so izgubile delo, povečati učinkovitost izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, povečati nadzor nad institucijami na trgu dela, je naštel Pahor in kot ključnega s tega področja izpostavil uveljavitev novele zakona o urejanju trga dela.
Vlada si želi tudi enotne ureditve oblik dela, ki jih zaradi njihove občasne narave in dinamike ni mogoče šteti kot delovno razmerje. Ob tem Pahor upa, da bo zakon o malem delu na referendumu dobil zadostno podporo. Vlada cilja tudi na omejevanje neformalnih oblik dela, povečanje učinkovitosti nadzornih organov na trgu dela, uspešno zajezitev dela na črno.
Prvi cilj vlade na področju vzdržnosti javnih financ je dosledno uveljavljanje reformnega programa ter pakta za stabilnost in rast. Pahor je v zvezi s tem izpostavil zakonsko omejitev za višini dolga države na 45 odstotkov BDP, izravnan javnofinančni položaj države do leta 2016 ter sprejem novele zakona o javnih financah. Kot pravi Pahor, vlada razmišlja, da bi v zakonski ureditvi določili višino dolga države.
S paktom je določena tudi obveznost dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Vlada je pokojninsko reformo že sprejela, ta je prestala tudi obravnavo v DZ, zdaj pa bodo o njej odločali ljudje na referendumu.
Vlada predlaga tudi doslednejšo ureditev na področju socialnih dajatev. Kot pravi Pahor, bodo cilji - med drugim enotno vstopna točka, poenotenje meril za dodelitev štirih vrst transferjev in 19 vrst subvencij z ugotavljanjem premoženjskega stanja - doseženi z uveljavitvijo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Na področju krepitve finančne stabilnosti želi vlada po Pahorjevih besedah izboljšati razmere za rast z ustrezno ponudbo financiranj za podjetja, vzpostavitvijo obveznosti plačevanja posebnega davka bank, z možnostjo olajšave glede na stanja kreditov nefinančnim družbam.
Vlada cilja tudi na izboljšanje stabilnosti najboljših slovenskih bank - NLB in NKBM. Postopek dokapitalizacije NLB je že v teku, potekajo pogajanja za sklenitev delničarskega sporazuma s KBC, za katerega je pooblaščena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Glede dokapitalizacije NKBM vlada po Pahorjevih besedah soglaša s prenosom prednostnih pravic do delnic NKBM v javni ponudbi na tretje institucionalne domače ali tuje investitorje. Cilj vlade je tudi prestrukturiranje bančnih portfeljev.
O predlogu obveznosti Slovenije se bo Pahor na dvodnevnem vrhu EU, ki se danes začenja v Bruslju, posvetoval tudi s svojimi kolegi.
Slovenija se mora glede obveznosti v okviru izpolnjevanja zavez pakta za evro uskladiti do junija. Kot pravi Pahor, mora biti ta naloga dober kompromis med tistim, kar je neizogibno, in tistim, kar je mogoče. "To nam lahko do junija uspe," poudarja premier.
