Mantica je ob robu srečanja veleposlanikov 18 držav članic Srednjeevropske pobude (SEP), ki so akreditirani v Italiji, v sredo v Trstu izrazil nezadovoljstvo nad tem, kako je italijanska vlada doslej komunicirala s slovensko manjšino, saj je bilo vse preveč razpršenosti in neusklajenih stališč.
Z zmago desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija leta 2008 so odnose s Slovenci in drugimi manjšinami poverili notranjemu ministrstvu, stvar pa se ni obnesla in "slovensko vprašanje" je prevzelo zunanje ministrstvo, kjer je zanj pristojen prav Mantica.
Kot je za slovenski tržaški časnik poudaril Mantica, so Slovenci v Italiji italijanski državljani in njihov položaj je stvar italijanskega notranjega prava. Sam se bo s problematiko manjšine ukvarjal v luči odnosov s Slovenijo, v imenu italijanske vlade pa bo še naprej skrbel za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem.
Marsikaj pa bo odvisno od pristojnosti in vloge nastajajočega vladnega telesa oziroma omizja za odnose s Slovenci, ki ga bo v prvem ustanovnem sklicu - ta naj bi bil v aprilu ali maju letos - vodil podsekretar pri predsedstvu italijanske vlade Gianni Letta, ki velja za najtesnejšega sodelavca premiera Berlusconija. Glavni cilj tega organa je po besedah Mantice ta, da so odnosi med Rimom in Slovenci v Italiji čim bolj normalni in da se ne bo treba o vsaki stvari posebej pogovarjati in pogajati.
Pri tem Mantica kot primer navaja vprašanje financiranja manjšinskih kulturnih ustanov, ki je rešeno do leta 2013, po tem pa naj bi bilo ponovno aktualno. Mantica sicer upa, da temu ne bo tako, saj si s slovenskim veleposlanikom v Rimu Iztokom Mirošičem in drugimi prizadevajo, da bi financiranje postalo sistematično, kot to določa zaščitni zakon za Slovence v Italiji iz leta 2001.
Mirošič, ki se je prav tako udeležil sredinega srečanja veleposlanikov v Trstu, se je prejšnji teden sestal tudi s predstavniki slovenske manjšine, s katerimi se je pogovarjal o napovedanem sklicu italijanskega vladnega omizja za slovensko manjšino. Kot je povedal za Primorski dnevnik, je njegov cilj ta, da bi Slovenci prišli v Rim s čim bolj usklajenimi in enotnimi stališči ter hkrati s konkretnimi predlogi o vseh odprtih problemih. Glede enotnosti stališč je Mirošič sicer mnenja, da so na dobri poti.
Na srečanju s predstavniki manjšine so med drugim govorili tudi o prizadevanjih za sistemsko ureditev italijanskih državnih prispevkov za slovenske kulturne ustanove, nadalje o ustanovitvi slovenske sekcije na tržaškem glasbenem konservatoriju, kot to določa zaščitni zakon, pa tudi o vprašanju vračanja Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici.
Govorili so tudi o praznovanju 150-letnice združitve Italije in o pismu, ki sta ga ob tej priložnosti italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu poslala predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Drago Štoka iz Sveta slovenskih organizacij.