Delničarji Merfina po sredini skupščini, ki je potekala v prostorih Gospodarske zbornice Sloveniji, niso želeli pojasniti, katere sklepe so sprejeli. Po poročanju današnjega Dnevnika pa je bila edina točka dnevnega reda prav imenovanjem Kordeža na čelo Merfina. Kordež je skupščino zapustil z besedami, da ne želi ničesar komentirati, brez besed pa so bili tudi preostali družbeniki Merfina.
Kot je za STA potrdil stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđevič, ki je bil na skupščino sicer vabljen, a se je ni udeležil, so družbeniki po nepreklicnem odstopu Bertoncljeve s funkcije direktorice Merfina na sredini skupščini na to mesto imenovali nekdanjega prvega moža Merkurja. Iz sklica skupščine je razvidno, da bi Kordež Merfin zastopal samostojno.
Po poročanju Dnevnika je pričakovati, da bo v kratkem Kordež prevzel tudi direktorsko mesto v Merfinu Tri in Merfinu Štiri, družbah, prek katerih je pri prevzemu Merkurja sodeloval nižji menedžment. Časnik opozarja tudi na dvome glede zakonitosti imenovanja novega direktorja, saj se sredine skupščine ni udeležil HTC Dva. Statut Merfina pa, če ga niso spremenili, opredeljuje, da je za vsako pomembno odločitev potrebna soglasje najmanj treh četrtin kapitala.
Đorđevič se sredine skupščine ni udeležil, saj v kratkem pričakuje začetek stečaja Merfina. HTC Dva, ki je služila kot vzvod za financiranje menedžerskega prevzema Merkurja in je s preko 182 milijoni evrov največji upnik Merfina, je stečaj predlagala že pred enim mesecem, vendar ljubljansko okrožno sodišče o predlogu še ni odločilo. Kot je poudaril Đorđevič je z vložitvijo predloga za stečaj, ki bi ga lahko opravil tudi kateri izmed upnikov, ni insolventen, HTC Dva svoje zakonske obveznosti izpolnil, sedaj so na potezi drugi.
Po poročanju današnjega Dela naj bi Merfin predlagal prisilno poravnavo. Tako družbe ne bi doletelo določilo, ki velja za stečajni postopek, in sicer da so posli opravljeni v leti dni pred uvedbo postopka izpodbojni. Ob tem velja, da je za upnike Merfina sporna zlasti lanska delitev 12,6 milijona evrov dividend, ki so si jih izplačali lastniki Merfina.
"Merfin bi glede na mojo analizo težko uspel v prisilni poravnavi, ki po novem zahteva 50-odstotno poplačilo obveznosti v roku štirih letih," je za STA dejal Đorđevič. Pojasnil je, da ima Merfin okrog 400 milijonov dolga oziroma obveznosti. V prisilni poravnavi pa bi moral v štirih letih poplačati okrog 200 milijonov evrov, s tem da sploh nima prilivov na transakcijski račun in se ukvarja le z naložbami v delnice, ki jih je ostalo za približno štiri milijone evrov.
Že samo stroški prisilne poravnave bi bili glede na velikost aktive zelo visoki in Merfin brez prilivov na transakcijski račun ne bi imel možnosti, da bi jih plačal. Tako Merfin po njegovem mnenju izpolnjuje vse kriterije za stečaj. Za upnike pa velja, da bodo poplačani v isti meri.
