Mednarodne sile so napadle dva vojaška cilja na vzhodu Tripolija, po navedbah prič pa se je libijska protiletalska obramba odzvala na napade. Zahodne sile naj bi zadele položaje protiletalske obrambe v predelu Ain Zara ter vojaško zemljišče v četrti Al Usta Milad. V obstreljevanju naj bi življenje izgubilo tudi nekaj civilistov, navajajo priče.
O žrtvah zdravniški viri so poročali tudi iz mesta Misrata, kjer je v napadu Gadafijevih sil minulo noč umrlo 17 ljudi. Še 23 jih je bilo v spopadih v tretjem največjem mestu v državi ranjenih.
Pristanišče v Misrati naj bi sicer še vedno nadzorovali uporniki, medtem ko so Gadafijeve sile že prevzele nadzor nad mestno bolnišnico - pred njo stojijo tanki, na strehi pa so ostrostrelci. Sile libijskega voditelja so poleg tega zadržale poskuse upornikov, da bi prodrli v mesto Adždabija, ki ga uporniki želijo ponovno zavzeti. Okolico Misrate in Adždabije, kjer so nameščene Gadafijeve sile, so napadle koalicijske sile.
Ladje zveze Nato so medtem začele izvajati embargo na izvoz orožja v Libijo. V skladu s tem v Sredozemskem morju ob obali Libije patruljira šest Natovih ladij. General Nata Pierre St-Amand je v Bruslju sporočil, da so za sodelovanje v izvajanju embarga prejeli ponudbe več držav s skupno 16 plovili. Med njimi je tudi Turčija, edina pretežno muslimanska članica zavezništva, ki je ponudila podmornico in pet bojnih ladij.
Ladje in podmornice so ponudile še Italija, Kanada, Španija, Velika Britanija, Grčija in ZDA. Pri nadzoru Nato uporablja tudi nadzorna letala in letala z radarji, operacijo pa vodi iz svojega pomorskega oporišča v Neaplju.
Veleposlaniki 28 držav članic zavezništva se medtem že od petka sestajajo v Bruslju, da bi dosegli kompromis glede vloge Nata v uresničevanju prepovedi letov nad Libijo v okviru operacije Odisejeva zora, ki jo je v resoluciji minuli četrtek odobril VS ZN. V sredo so tako nadaljevali razpravo o vlogi Nata v poveljniški strukturi, dogovora pa še ni.
ZDA, Francija in Velika Britanija se strinjajo, da bi moral imeti Nato "ključno vlogo" v prihodnji strukturi poveljevanja. Francija ob tem nasprotuje, da bi vodenje operacije Odisejeva zora, ki jo sedaj vodijo ZDA, Velika Britanija in Francija, prevzel Nato, saj meni, da bi s tem od posredovanja oddaljili arabske države.
Britanski premier David Cameron je v Londonu povedal, da bosta operaciji Odisejeva zora ob Katarju "logistično prispevali" še dve arabski državi - Kuvajt in Jordanija. Katar, ki sodeluje v operaciji z bojnimi letali mirage, je sicer doslej edina arabska država, ki je dala na voljo vojaška sredstva.
Francoski zunanji minister Alain Juppe je napovedal, da se bo prihodnji torek v Londonu prvič sestala politična kontaktna skupina za Libijo. V njej so države, ki sodelujejo v operaciji proti Gadafijevemu režimu, Afriška unija, Arabska liga ter druge evropske države, ki želijo v njej sodelovati. Srečanje je potrdil tudi britanski zunanji minister William Hague.
Juppe je v francoskem parlamentu pojasnil, da bosta države na srečanje povabila skupaj z britanskim kolegom. Poudaril je še, da omenjeno operacijo izvajanja prepovedi letov nad Libijo politično vodi ta kontaktna skupina in ne Nato.
"Operacijo vidimo kot operacijo ZN v skladu z mandatom ZN. Izvaja jo koalicija evropskih, severnoameriških in arabskih držav," je poudaril. Prvo fazo vojaškega odgovora proti Gadafijevim silam so vodile ZDA v tesnem sodelovanju s Francijo in Veliko Britanijo. Koalicija pa potrebuje "sekularno vodenje" in danes smo se dogovorili, da bosta tovrstno vodenje prevzela Nato in EU, je povedal.
"Nato bo vodil načrtovanje in operativno vodenje operacij, EU pa predvsem zadeve, ki zadevajo človekoljubne akcije, tudi po morski poti," je še pojasnil Juppe. Izrazil je še pričakovanje, da bodo operacijo uresničevanja prepovedi letov kmalu končali, saj po njegovi oceni libijske oblasti okoli Gadafija ne bodo dolgo ohranile enotnosti.
Ameriški obrambni sekretar Robert Gates je po drugi strani izjavil, da vojaške operacije v Libiji nimajo časovne omejitve in da rezultat konflikta ostaja nejasen. Kot je dejal v Kairu, si nihče ni delal iluzij, da bo operacija trajala dva ali tri tedne.
Ameriška vojska je sicer zagotovila, da nima nobenih podatkov, da bi napadi koalicijskih sil zahtevali žrtve med libijskimi civilisti, britanska vojska pa sporočila, da libijske letalske sile po napadih koalicijskih sil "ne obstajajo več kot bojne sile".
EU je medtem potrdila razširitev sankcij proti Gadafijevemu režimu v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1973, ki vključujejo zamrznitev premoženja državni naftni družbi. Poleg tega je uvedla še nekatere dodatne ukrepe, in sicer je sankcije razširila še na pet podružnic te naftne družbe.
