Poročilo se nanaša predvsem na civilne in upravne postopke, ki so na voljo žrtvam diskriminacije. Kljub temu pa je ugotovitve poročila mogoče uporabiti za civilne in upravne postopke kot celoto, so sporočili iz FRA.
"Če hočemo, da je pravice mogoče uveljavljati, je treba žrtvam omogočiti, da jih uveljavljajo tako, da o njihovem primeru odloča sodišče ali podoben organ. Vendar raziskave agencije FRA kažejo, da je v zvezi s tem v praksi več ovir," je poudaril direktor FRA Morten Kjaerum.
Med drugim tako v 22 od 27 držav članic EU, vključno s Slovenijo, velja, da mora stranka, ki ne uspe v sodnem postopku, poravnati pravne stroške stranke, ki zmaga. Tveganje neuspeha žrtve odvrača od sprožitve postopkov, tudi če je njihov zahtevek utemeljen, menijo v FRA.
Poročilo poleg tega navaja še druge težave, ki žrtve odvrnejo od uveljavljanja svojih pravic na sodišču ali jim to celo onemogočijo. Najpogostejši razlog je najverjetneje predolgo trajanje postopkov.
Poročilo ob tem Slovenijo izpostavlja kot državo, ki ima izmed vseh sodb Evropskega sodišča za človekove pravice na svoj račun najvišji, kar 95-odstotni, odstotek sodb zaradi kršenja 6. člena evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic. Ta določa pravico do poštenega sojenja v razumnem roku.
Poleg tega med ovire sodijo tudi visoki sodni stroški ter omejevalna pravila, kdo lahko zadevo predloži sodišču. Tudi dodeljeni zneski odškodnine se večkrat zdijo prenizki.
Po drugi strani pa poročilo navaja tudi spodbudne prakse v nekaterih državah. Mednje sodijo obravnava po hitrem postopku, zavarovanje, ki pokriva pravne stroške, centri za pravno svetovanje ali brezplačno pravno pomoč, mediacija kot alternativa sodnemu reševanju sporov ter možnost, da lahko zadeve sodišču poleg žrtve predložijo tudi nevladne organizacije ali druge zainteresirane organizacije.
