V času javne razprave, ki se je končala pretekli teden, je po Marušičevih besedah 35 mnenj prispelo iz različnih institucij, 14 pa so jih poslale fizične osebe. Kot je dejal na novinarski konferenci, se bodo potrudili, da bodo vse prispele pripombe v največji meri vgradili v predlog. To bo po njegovih besedah morda kar velik problem, saj so želje in pričakovanja - kot vselej v zdravstvenem sistemu - nad realnimi zmožnostmi.
V javni razpravi in prispelih pripombah se kaže izjemno velika podpora usmeritvi v preventivo in promociji primarne ravni zdravstvenega sistema, je povzel minister.
Kot pravi, so udeleženi v javni razpravi podprli spremembo prostovoljnega zavarovanja, vendar se pojavljajo tudi številna vprašanja in pomisleki, "kako to izpeljati čarobno, da se košarica pravic celo na nek način poveča". To zaradi morebitnih javnofinančnih posledic presega zdravstveni resor, zato bo pred oblikovanjem dokončnega predloga potreben premislek pri kriznih ministrih oziroma na vladi, je dejal minister.
Tudi izvajalci prostovoljnega zavarovanja se po njegovih besedah zavedajo, da so spremembe potrebne, bi si pa želeli ohraniti sedanje stanje. Javnofinančno luknjo, ki bi jo povzročil pripravljeni predlog, je težko pokriti, zato bo treba v prihodnje poiskati druge vire, je dejal.
V tezah je Marušič pripravil tri predloge spremembe zdravstvenega zavarovanja. "Če bi živeli v pravljicah, bi predlagal prvo možnost, a je breme v javnih financah preveliko," je danes dejal minister.
Ta predlog namreč predvideva prenos celotnih sredstev iz dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje, s čimer bi sicer zagotovili skoraj absolutno dostopnost državljanom do zdravstvenih storitev brez čakalnih dob, vendar pa bi se na ta račun povečala prispevna stopnja za 2,4 odstotne točke, kar bi ogrozilo javnofinančno vzdržnost.
Zato se minister nagiba k rešitvi med drugo in tretjo možnostjo. Drugi predlog predvideva prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno v takem obsegu sredstev, kot jih zdaj namenjajo dopolnilne zdravstvene zavarovalnice, in redefinicijo košarice pravic. Po tretji možnosti pa bi iz košarice izločili bistveno več pravic.
Kot je dejal minister, v javni razpravi ni bilo potrditve tretjega predloga, saj bi se skrčila košarica. Marušič bi, kot pravi, zato predlagal drugo možnost, "ker bo manj boleča". Dolgoročno pa se bo razprava po njegovih besedah nagibala k tretji možnosti.
Kot ocenjuje minister, je v košarici pravic poleg potreb tudi zelo veliko želja, ki bi jih bilo treba izločiti. Med njimi je omenil socialne pravice, ki jih je po njegovem mnenju treba rešiti s socialnimi korektivi, in nenujne reševalne prevoze, določiti pa bi bilo treba tudi nabor zdravil v košarici.
Veliko vprašanj in dilem se po njegovih navedbah odpira tudi glede reorganizacije zdravstvenega sistema. Ta del je povezan z zakonom o negospodarskih družbah, ki bo določil, "do kod bomo lahko v zdravstvu izpeljali prepotrebno reorganizacijo", pojasnjuje minister.
Marušič bo, kot pravi, predvidoma v začetku aprila predsedniku vlade predstavil povzetek prvega kroga javne razprave, nato pa bodo izvedli drugi krog. Ta bo moral biti po njegovih besedah bolj konkreten, ne bo več vseboval več različnih predlogov, ampak enega. V začetku maja pa bi lahko že nadaljevali s pisanjem predlogov zakonov, napoveduje minister. Tako se bodo po njegovih besedah po drugem delu javne razprave odločili, ali bodo pripravili nove zakone ali spremembe obstoječih.
