Sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija sta ob robu obiska Putina na Brdu pri Kranju podpisala predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller in predsednik uprave Geoplina plinovodi Marjan Eberlinc. S tem po Eberlinčevih besedah projekt prehaja v najzrelejšo fazo razvoja in sprejemanja odločitev o investiciji, Slovenija pa v tem prostoru pridobiva svojo vlogo.
Eberlinc je tudi prepričan, da je možnost za odločitev za traso preko Slovenije zelo velika. Potek in dokončno traso Južnega toka bo sicer pokazala celotna Gazpromova študija, v katero bodo vključene študije izvedljivosti o projektu čez posamezne države, ki so pristopile k plinovodu.
Putin, ki je bil tokrat na prvem uradnem obisku v Sloveniji, je po srečanju s Pahorjem zagotovil, da projekt kljub pomislekom Turčije ni ogrožen, je pa možnih več rezervnih variant. Med drugim tudi plinski terminal na Črnem morju, od koder bi potem z ladjami utekočinjen plin vozili v Bolgarijo, od tam pa naprej po plinovodu, je nakazal.
Sicer pa je prepričan, da bo ta projekt "obojestransko koristen in bo zanesljivo oskrboval Slovenijo in druge evropske države z energenti". Pri tem je še opozoril na tretji evropski energetski sveženj in dejal, da bi razdelitev lastništva proizvodne dejavnosti in transporta v Evropo zgolj podražila cene plina za končne potrošnike.
Podpis sporazuma o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija je bil sicer eden od šestih, podpisanih na Brdu pri Kranju. Med drugim sta strani podpisali še sporazum o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov ter o sodelovanju v kmetijstvu, pa tudi sporazum o sodelovanju med Petrolom in Gazpromom Neftom.
Pahor, ki je Rusijo označil za strateško partnerico, se je zavzel, da bosta s Putinom storila vse, da bi še povečala gospodarsko menjavo med državama. Pri tem sta kot pozitivno ocenila, da se je blagovna menjava od lani povečala za skoraj 40 odstotkov na 1,2 milijarde evrov in se vrnila skoraj na raven pred izbruhom gospodarske krize.
Putin je pohvalil sodelovanje slovenskih podjetij v Rusiji, pri tem pa izrazil interes za dodatno poglobitev sodelovanja, "še posebej na področju visokih tehnologij". Izrazil pa je pričakovanje, da bodo imela večji dostop do slovenskega trga tudi ruska podjetja ter da bo slovenska vlada pri tem odigrala aktivnejšo vlogo. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo ruska podjetja lahko enakopravno sodelovala pri privatizaciji v Sloveniji.
Pahor pa si želi večjega sodelovanja v gradbeništvu, zlasti ob gradbenih projektih za olimpijske igre v Sočiju 2014. Želi si tudi več ruskih naložb. "Slovenskih investicij v Rusiji je za pol milijarde evrov, ruskih v Sloveniji pa za 20 milijonov," je dejal Pahor, ki si želi večjega sodelovanja ruskih podjetij na mednarodnih razpisih, ki jih objavlja.
Premiera sta poudarila tradicionalno dobre in prijateljske odnose med državama ter spomnila na njune skupne slovanske korenine. Podobno pa je na srečanju s Putinom poudaril tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je izpostavil precejšen razvoj v bilateralnem sodelovanju v zadnjem času. Türk je prepričan, da imata tako EU kot tudi Rusija izjemno velik zgodovinski skupni interes za skupni razvoj v prihodnosti.
Putin je izrazil tudi hvaležnost za slovensko skrb za rusko kapelico pod Vršičem in spomin na padle ruske vojake v prvi svetovni vojni. S Pahorjem sta izpostavila še sodelovanje na znanstvenem, tehnološkem in kulturnem področju.
Kot je poudaril Pahor, sta državi tudi pobudnici za Forum slovanskih kultur, kjer ob Sloveniji in Rusiji sodeluje še devet držav. Hkrati pa sta se premiera strinjala, da je na tem področju še veliko prostora za krepitev sodelovanja. Putin je pri tem velik pomen pripisal vzpostavljanju centrov za kulturo in znanost obeh držav v Moskvi oz. Ljubljani.
Govorila sta tudi o aktualnih razmerah v svetu, vendar podrobnosti nista sporočila. Na novinarsko vprašanje sta pojasnila le poglede glede Libije, pri čemer je Putin opozoril na "rezultate bombardiranj in vse večje število žrtev".
Pahor pa je izpostavil, da Slovenija podpira resolucijo VS ZN 1973, ki je uvedla območje prepovedi letov nad Libijo in "vse potrebne ukrepe" za zaščito civilistov. A pri tem je ocenil, "da bi bilo koristno, če bi VS ZN čimprej natančneje določil politične cilje mednarodne intervencije, s tem pa tudi okvir vojaškega posredovanja".
VS ZN bi moral tudi ohraniti "doseženo soglasje", da je bila vzpostavitev območja prepovedi letov potrebna. "Potrebnega bo več političnega napora, ki pa se nam bo zagotovo obrestoval," je prepričan slovenski premier.
Putina, ki je na obisk sicer zamudil dobro uro, je na Brdu sprejel tudi predsednik DZ Pavel Gantar. V sredo bo zapustil Slovenijo in odpotoval na obisk v Srbijo.
