c S

Odbor v razpravi o družinskem zakoniku tudi o starševski skrbi

23.03.2011 07:26 Ljubljana, 22. marca (STA) - Odbor DZ za delo nadaljuje z drugim branjem družinskega zakonika. Pri šestem členu so razpravljali o starševski skrbi, zataknilo pa se je pri poimenovanju staršev v dvojini ali množini. Opozicija je predlagala, naj starševska skrb pripada očetu in materi oz. staršema, kar je odbor zavrnil. Predlagatelj pravi, da vključuje raznovrstne oblike družin.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak je v šestem členu družinskega zakonika navedeno, da starševska skrb (množinsko) pripada obema od staršev, s čemer pa je vključena tudi raznovrstnost družinskih oblik.

"Z zakonikom želimo le to, da bodo otroci ne glede na to, v kakšni družini živijo, imeli enake pravice," je dejala sekretarka.

Po mnenju SDS pa gre za manever, s katerim želijo, tako Marijan Pojbič, z zvijačo v zakonik pripeljati izenačenje istospolnih skupnosti s heterospolno skupnostjo. "Izzivate slovensko ljudstvo in referendum," je opozoril Pojbič.

SLS je predlagal dopolnilo, s katerim bi spremenili drugi odstavek šestega člena. Določili bi, da starševska skrb pripada očetu in materi, je pojasnil Gvido Kres. Toda odbor je dopolnilo zavrnil.

Z dopolnilom se je strinjal France Cukjati (SDS), po njegovem pa je moteče tudi, če so starši definirani v "nejasni množini". SDS je predlagal tudi dopolnilo, s katerim bi določili, da imata starša pravice, obveznosti in dolžnosti, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarita razmere, s katerimi bo zagotovljen celosten otrokov razvoj. Tudi to dopolnilo je odbor zavrnil.

Majda Potrata (SD) ne vidi razloga, da bi razpravljali o tem, ali pojmovati starše kot dvojino ali kot množino. Dejan Levanič (SD) pa je prepričan, da zakonik ničesar ne jemlje ali pa kogarkoli postavlja v manjvreden položaj. Po njegovih besedah je določeno, da starševska skrb pripada obema od staršev.

Glede na razpravo, v kateri sogovorniki nikakor ne najdejo skupnega jezika, je odbor na predlog Marijana Križmana (SD) odločil, da v skladu s poslovnikom lahko posamezni govornik o istem vprašanju oz. členu razpravlja le enkrat.

Odbor nadaljuje s sedmim členom zakonika.