"Ni trg dela, niso delavske plače in minimalna plača ali pokojnine povzročile krize. Zato je zaletavanje teh institucij v ta del življenja povsem napačen. To ne bo rešilo evra," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.
IMF je med drugim opozoril, da je za stabilne javne finance Slovenije bistvena uveljavitev pokojninske reforme, saj da se bodo brez tega stroški zadolževanja zvišali. Med ovirami, ki odvračajo tuje investicije, je navedel delovnopravno zakonodajo, birokratske ovire in zvišanje minimalne plače.
Semolič pravi, da mednarodne institucije, kot je IMF, zanimajo le javne finance, pozabljajo pa na ljudi. Od slovenske politike pričakuje bolj prijazno ekonomiko in politike. "Odločno nasprotujemo predlogom glede harmonizacije pokojninskega sistema. To je povsem zgrešen pristop. Če že kaj harmonizirati, naj bo to varnost pri delu, skrb za zdravje, plače," je dejal Semolič.
Po njegovem mnenju ne potrebujemo pakta za reševanje evra, ampak pakt, ki bi pripeljal do novih delovnih mest, več solidarnosti in več pravičnosti v družbi. Zato se pridružujejo zahtevam evropskih sindikatov po ukrepih, kot je uvedba davka na finančne transakcije, odprava davčnih oaz, uveljavitev evro obveznic, učinkovita ureditev finančnih trgov in ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi.
Nasprotujejo odpravi dodatka na delovno dobo, saj da bi to pomenilo okoli 20-odstotno znižanje plač, prav tako omejitvi rasti plač in zavračajo trditev, da je dvig minimalne plače ogrozil zaposlovanje v delovno intenzivnih panogah.
Cilj, da bi proračunski primanjkljaj do leta 2013 znižali na tri odstotke bruto domačega proizvoda, ni dober, meni Semolič, saj da bo tako prišlo do nižanja socialnih pravic. Po njegovem mnenju bi ga morali doseči bolj postopoma in počakati na višjo gospodarsko rast.
"Priporočila so povsem zgrešena. Ti gospodje nimajo dovolj kredibilnosti, da nam priporočajo, kako naj se ravna naša družba," pravi Semolič.
Izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič je glede kredibilnosti IMF navedel, da se lahko uslužbenci IMF sicer z malusi upokojujejo že pri 50 letih starosti, običajna starost za upokojitev pa da je 62 let.
Rožič je opozoril, da IMF pri svojih priporočilih in vzrokih za primanjkljaj ne vidi nižje prispevne stopnje za delodajalce, neučinkovitega pobiranja davkov, velikega obsega sive ekonomije in visoke stopnje nezaposlenosti pri mladih.
Strokovni sodelavec ZSSS Goran Lukič je glede nasvetov po bolj prožnem trgu dela navedel ugotovitve Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj iz leta 2009, da se v času krize kljub trendu večje prožnosti pri odpuščanju in najemanju delavcev hitrost prilagajanja potrebam v proizvodnji ni spremenila.
