c S

DZ o imenovanju Bohinca prihodnjo sredo

22.03.2011 14:39 Ljubljana, 22. marca (STA) - Državni zbor se bo v sredo sestal na redni marčevski seji, kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja pa je danes določil njen časovni potek. Predstavniki poslanskih skupin so sklenili, da se bodo v sredo seznanili s prenehanjem mandata poslancu Srečku Prijatelju, prihodnjo sredo pa odločali o kandidatu za ustavnega sodnika Radu Bohincu.

DZ bo namreč prvi dan seje ugotovil, da je poslancu SNS Srečku Prijatelju prenehal mandat. Prijatelj je bil namreč zaradi izsiljevanja pravnomočno obsojen na štiri leta zaporne kazni, zakon o poslancih pa predvideva, da poslancu preneha mandat, če je obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev zapora. Na poslanskem stolčku bo Prijatelja predvidoma nadomestila podjetnica Sara Viler.

V sredo bo DZ razpravljal tudi o zakonu o zaposlovanju in delu tujcev, ki za delodajalce med drugim zaostruje pogoje za pridobivanje delovnih dovoljenj, ter noveli zakona o zemljiški knjigi, ki je že tretji poskus uvedbe elektronske zemljiške knjige.

V četrtek se bodo poslanci med drugim posvetili noveli zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, katerega glavni cilj je urad za varstvo konkurence izločiti iz sestave ministrstva za gospodarstvo in ga preoblikovati v neodvisno agencijo. Na dnevnem redu so tudi zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, dopolnitve zakona o bančništvu ter spremembe zakona o policiji.

Petkov del seje bo namenjen splošnim razpravam o zakonskih besedilih. Poslanci bodo razpravljali o noveli zakona o nepremičninskem posredovanju, ki odpravlja nekatere omejitve pri nepremičninskem posredovanju. DZ se bo opredelil tudi do novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva vrsto ukrepov za ponovno vzpostavitev zemljišč za kmetijsko rabo.

Poslanci bodo odločali tudi o usodi sprememb zakona o dohodnini in novele zakona o davčnem postopku, ki ju predlagajo poslanci SDS.

Seja se bo nadaljevala v ponedeljek, ko bodo poslanci odločali o noveli zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno. Ob drugem branju je sicer DZ predlog med drugim dopolnil s tem, da bi zbornicam gospodarskih subjektov dali pooblastila glede obveščanja inšpekcijskih organov o kršitvah zakonodaje.

Ponedeljkov del seje bo namenjen tudi splošni razpravi o novem zakonu o štipendiranju, ki zaostruje pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, državne štipendije pa predvideva le za dijake in študente, starejše od 18 let.

V ponedeljek popoldan pa bodo v DZ na poslanska vprašanja odgovarjali premier Borut Pahor in ministri.

Naslednji dan, v torek, bodo poslanci predvidoma zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o smiselnosti projekta izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Referendum je predlagala skupina poslancev iz vrst Zares in SNS, ki pa večine kolegov ni prepričala, saj je matični odbor sklenil, da pobuda ni primerna.

V torek se bo DZ lotil tudi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerimi bodo nekoliko omilili nekatere določbe veljavnega zakona. Na dnevnem redu imajo še resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020, s katero naj bi zagotovili prehransko varnost.

Seja se bo zaključila v sredo, 30. marca, ko bodo poslanci odločali o imenovanju rektorja primorske univerze Rada Bohinca na mesto ustavnega sodnika. Bohinca je na to funkcijo predlagal predsednik republike Danilo Türk, podporo pa so mu napovedali poslanci koalicije. Njegova kandidatura pa je naletela na ostro nasprotovanje opozicije, v SDS so mu tako očitali, da je opravljal pomembne politične funkcije v času nekdanje Jugoslavije, ko je bil minister za notranje zadeve, pa je izbrisanim izdajal odločbe brez pravne podlage. Bohinc za izvolitev na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov.

V sredo bo DZ po nujnem postopku odločal tudi o noveli zakona o preoblikovanju Kada in naložbeni politiki Kada in Soda, katere cilj je natančnejša ureditev načina razpolaganja z naložbami Kada in Soda. Prav tako po nujnem postopku bodo odločali noveli insolvenčnega zakona, v katerega je vlada vgradila rešitve za izboljšanje položaja upnikov v postopkih prisilne poravnave.