Kučma je bil na položaju predsednika Ukrajine v letih 1994-2005. Politični novinar Gongadze, ki je bil do Kučme pogosto zelo kritičen, je bil umorjen septembra 2000. Njegov umor velja za najbolj zloglasen zločin v posovjetski zgodovini Ukrajine.
Opozicija je že leta 2000 trdila, da je v umor Gongadzeja vpleten sam predsednik, pri čemer se je sklicevala predvsem na zvočni posnetek, na katerem naj bi Kučma in tedanji notranji minister Jurij Kravčenko govorila o umoru. Na posnetku, ki naj bi ga v predsednikovem uradu na skrivaj posnel njegov telesni stražar, je slišati glas, podoben predsednikovemu, ki predlaga, da bi Gongadzeja ugrabili Čečeni. Kučma je vedno zanikal vsako vpletenost v umor.
Kot je danes povedal predstavnik tožilstva Kuzmin, je Kučma zdaj osumljen "zlorabe oblasti in dajanja nezakonitih navodil uslužbencem notranjega ministrstva, ki so vodila v smrt novinarja". Povedal je še, da so omenjeni posnetek sprejeli kot veljaven dokaz v primeru.
Leta 2008 so bili zaradi vpletenosti v umor trije nekdanji policisti obsojeni na zaporne kazni, od leta 2009 pa je v priporu še glavni osumljenec za umor, nekdanji visoki predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva, general Oleksej Pukač. Pukač je priznal, da je novinarja osebno zadavil s pasom, nato pa ga obglavil s sekiro.
Ukrajinsko tožilstvo je nato septembra lani še sporočilo, da je umor Gongadzeja naročil takratni notranji minister Juri Kravčenko. Kravčenko naj bi sicer že leta 2005 storil samomor. Ker je bila njegova smrt zelo presenetljiva - umrl je namreč na dan, ko bi moral pred preiskovalci pričati o umoru novinarja - so mediji poročali, da bi lahko šlo za umor.
Gongadze je bil urednik časnika Ukrajinska Pravda in je pisal o korupciji med ukrajinsko politično elito takratnega predsednika Kučme. Ugrabljen je bil septembra 2000. Njegovo obglavljeno truplo so več mesecev kasneje našli v okolici Kijeva, njegovo lobanjo pa šele leta 2009 po aretaciji Pukača.
Gongadzejeva smrt je v Ukrajini sprožila večmesečne proteste proti takratnemu predsedniku Kučmi, ki mu je opozicija očitala vpletenost v umor. Ti protesti so vrhunec dosegli leta 2004 s t.i. oranžno revolucijo, s katero je na predsedniški položaj prišel opozicijski voditelj Viktor Juščenko.
