EU je enotna glede treh dejavnosti v povezavi z Libijo: humanitarnih dejavnosti, vzpostavljanja političnega dialoga in razširitve sankcij.
V povezavi s prihodnjim humanitarnim delovanjem EU so zunanji ministri danes pooblastili strukture EU, da začnejo načrtovati mirovno operacijo v okviru evropske varnostne in obrambne politike (ESDP) v Sredozemlju.
V povezavi s prizadevanji za vzpostavitev političnega dialoga je slovenski minister Samuel Žbogar poudaril, da je lahko cilj vojaške operacije samo vzpostavitev pogojev, ki bodo omogočili mirno, politično reševanje krize.
EU lahko po njegovih besedah vzporedno ob vojaških akcijah skupaj z Arabsko ligo in afriškimi državami išče poti za spodbujanje političnega reševanja krize, a ne z dogovarjanjem o tem s polkovnikom Moamerjem Gadafijem, ki so ga ministri danes ponovno pozvali k takojšnji predaji oblasti.
Sicer pa obstajajo različni pogledi držav EU o sami vojaški akciji. Nemčija, ki je poleg Portugalske nestalna članica VS ZN, ni glasovala za resolucijo 1973, ki je omogočila mednarodno vojaško posredovanje v Libiji, pri katerem sta med vodilnimi Francija in Velika Britanija.
Na vprašanje, kateremu stališču je bliže Slovenija, nemškemu ali francoskemu, je minister odgovoril, da mora "Slovenija najprej imeti svoje stališče, ki lahko sovpada z enim ali drugim stališčem".
"Naše stališče je jasno. Mi smo pozdravili resolucijo VS, predvsem zaradi nevarnosti humanitarne katastrofe v Bengaziju smo podprli vojaško operacijo in mislim, da je vojaška operacija tudi preprečila večji masaker v Bengaziju," je poudaril minister.
Na tej točki so po Žbogarjevih besedah v EU določena razhajanja o tem, kakšni so cilji in nevarnosti take operacije. "A prav je, da se naredi razmejitev med tem, kar počne EU, in med tem, kar počne Nato ali koalicija voljnih," je še dejal minister.
Države članice EU tudi nimajo enakega mnenja o vlogi zveze Nato v Libiji. Dileme so, ali naj operacija poteka kot doslej ob zgolj logistični podpori Nata ali naj zavezništvo popolnoma prevzame celo operacijo.
Slovenija po ministrovih besedah v nobenem primeru ne bo preprečevala konsenza v okviru razprav Nata, nima pa se namena aktivno vojaško udejstvovati v tej operaciji, je povedal vodja slovenske diplomacije.
Ob tem je še povedal, da ne vidi povezave med nesodelovanjem Slovenije v vojaški operaciji v Libiji in krepitvijo slovenske prisotnosti v Afganistanu.
O nekaterih pomislekih, da cilji mednarodne vojaške operacije v Libiji sploh niso jasni, je minister Žbogar danes dejal, da je treba cilje ocenjevati z vidika resolucije VS ZN in da je na tej podlagi jasno, da "to ni okupacija Libije s strani tujih sil".
Jasen cilj, zapisan v resoluciji, je po ministrovih besedah zaščita prebivalstva pred kršitvami človekovih pravic in pred humanitarno katastrofo ter omogočiti pogoje za iskanje mirne rešitve in vzpostavitev dialoga, ki bo vodil v novo, demokratično ureditev.
Minister meni, da je to mogoče doseči tudi brez kopenske operacije. Te sicer danes po njegovih besedah ni omenil nihče, saj je z resolucijo 1973 izrecno prepovedana.
Minister je še poudaril, da se razmere v Libiji zelo hitro spreminjajo in da je "veliko nevarnosti in pasti". Na primer, eno so napake in morebitne žrtve med civilisti, drugo pa nepredvidljivost Gadafija.
Zunanji ministri so v senci razprave o Libiji sprejeli tudi odločitve o BiH. Slovenski minister je pri tem poudaril, da se bo morala EU, ko bo pritisk krize v Sredozemlju popustil, bolj posvetiti pripravi celovitega načrta za BiH.
Današnje odločitve o BiH, ki vključujejo spodbude in možnost sankcij za nekooperativne voditelje te države, so namreč po njegovih besedah le prvi korak k večji vlogi EU v BiH.
Gre za omejevalne ukrepe, prepoved potovanja v EU ali zamrznitev premoženja za ljudi, ki bi škodovali teritorialni integriteti BiH, je pojasnil minister. Ob tem je poudaril, da bi bilo napačno današnje odločitve gledati samo skozi prizmo omejevalnih ukrepov.
Pojasnil je tudi, da veleposlanik o sankcijah ne bo odločal samostojno, temveč se bo posvetoval znotraj EU in minister verjame, da bodo na koncu znotraj EU potrjevali takšne odločitve.
Ministri so sicer izrazili tudi zaskrbljenost, ker "po tolikih mesecih še niso vzpostavljene vse strukture oblasti, nujno potrebne, da bi BiH nadaljevala pot proti EU", je poudaril Žbogar.
Poleg tega so ministri potrdili nujnost čimprejšnjega imenovanja novega veleposlanika EU v BiH, ki bo obenem visoki predstavnik EU v tej državi.
Ta petek se po ministrovih besedah izteče razpis za ta položaj in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je obljubila, da ga bo imenovala v najkrajšem času. O tem, ali so se za to mesto prijavili tudi slovenski kandidati, pa minister za zdaj nima informacij.
"Vsekakor pa to ne more biti celoten paket EU za BiH. EU se bo morala v prihodnje vrniti k BiH in oblikovati celoten načrt," je še poudaril minister. Ob tem je ponovil, da je BiH "posebna država, ki potrebuje posebno obravnavo".
