ESM bo mednarodna finančna institucija, vzpostavljena s pogodbo med državami območja evra kot medvladna organizacija s sedežem v Luksemburgu. To pomeni, da prispevki držav članic v ta mehanizem ne bodo vplivali na njihov javni dolg, kot je to pri začasnem mehanizmu (EFSF).
Države, ki bodo sodelovale v stalnem mehanizmu - ta je odprt tudi za nečlanice območja evra - bodo zagotovile 80 milijard evrov v denarju (paid-in capital). Od tega bo 40 milijard evrov zagotovljenih od julija 2013, preostalih 40 milijard evrov pa v naslednjih treh letih.
620 milijard evrov pa bodo zagotovili v kombinaciji garancij in "kapitala na poziv" (committed callable capital). 500 milijard evrov bo efektivne zmožnosti posojil, a celoten kapital bo 700 milijard evrov s ciljem zagotavljanja najvišje bonitete, trojni A, za ta mehanizem.
Prispevki držav bodo opredeljeni po ključu deleža v Evropski centralni banki (ECB) - za Slovenijo to pomeni 0,428 odstotka celotnega prispevka. Največji je delež Nemčije, in sicer 27,146-odstoten.
Ob tem je bil dosežen kompromis, da bodo države z dohodkom na prebivalca, nižjim od 75 odstotkov povprečja EU, imele začasno izjemo za 12 let po njihovem vstopu v območje evra. Slovenija je nad tem povprečjem.
Ta začasna izjema pomeni, da bodo te države vplačevale tri četrtine razlike med deležem bruto nacionalnega dohodka in deležem v kapitalu ECB oziroma bo njihov delež 75 odstotkov deleža BND in 25 odstotkov deleža kapitala ECB.
Ta kompromis velja predvsem za koncesijo Slovaški, ki lani ni želela sodelovati pri pomoči Grčiji. To odločitev je slovaška vlada utemeljevala z argumentom, da je dohodek na prebivalca v Grčiji večji od dohodka na prebivalca na Slovaškem.
Stalni krizni mehanizem bo lahko kapital uporabljal za dvig denarja na trgih za financiranje pomoči državam z evrom v težavah.
Slednje bo po novem veljalo tudi za začasni mehanizem (EFSF, ki pa je za razliko od stalnega za zdaj podprt le s poroštvi. Dogovora o načinu povečanja efektivne zmožnosti z 250 na 440 milijard evrov v okviru začasnega mehanizma države članice še niso dosegle.
Šef evroskupine Juncker sicer meni, da bo to povečanje doseženo s poroštvi. Ob tem je Juncker nakazal, da naj bi imele države v območju evra še čas za dogovor o vseh podrobnostih krepitve začasnega mehanizma do junija.
Današnji dogovor o vseh vidikih stalnega mehanizma, s katerim je Juncker "zelo zadovoljen", je del celovitega svežnja ukrepov v odziv na krizo v območju evra. V sklop tega svežnja sodijo že nedavno dogovorjen pakt o evru in šest zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja, o katerih so se finančni ministri dogovorili minuli teden, a jih mora potrditi še Evropski parlament.
Dogovor o stalnem kriznem mehanizmu je sicer dosežen ob stopnjevanju ugibanj, ali bo Portugalska za Grčijo in Irsko tretja članica območja evra, ki bo zaprosila za mednarodno finančno pomoč.
Na Portugalskem se sicer stopnjuje politična kriza, ker opozicija ne želi podpreti novega vala varčevalnih ukrepov, ki jih je napovedala vlada Joseja Socratesa. Državi grozi padec vlade in predčasne volitve.
