Kot je danes na Dnevnih insolvenčnega prava v Portorožu poudaril Škrlec, gre vladni predlog v smer, da se določi obvezni pogoj za sklepanje prisilnih poravnav minimalnega poplačila upnikov v višini najmanj 50 odstotkov v obdobju največ štirih let.
"Na ministrstvu smo prepričani, da ukinitev prisilne poravnave ne more biti prava pot," pravi Šrkelc in dodaja, da prisilna poravnava gospodarskim subjektom z zdravimi jedri omogoča, da preživijo. Niso pa na ministrstvu mogli mimo tega, da predvsem v primeru večjih podjetij s številnimi podizvajalci "te prisilne poravnave v praksi dostikrat pomenijo zelo veliko breme za tiste, ki ostajajo kot upniki udeleženi v tej prisilni poravnavi". Zlasti finančno šibkejše upnike tako lahko radikalno zmanjšanje njihovih terjatev pahne na rob insolventnosti.
Spomnil je, da je podobno omejitev slovenska zakonodaja že poznala, tokrat pa so ti pragovi nekoliko dvignjeni. "Čeprav se zdi nekoliko radikalen, je vendarle po naši oceni ta kompromis tak, da bo omogočal, da bo v primeru podjetij, ki imajo perspektivo, prisilna poravnava mogoča," je prepričan Škrlec.
Novela, ki jo je vlada v DZ po nujnem postopku poslala sredi meseca in ki bi jo DZ utegnil sprejeti že na naslednji seji, vsebuje še druge novosti. Tako se krepi vloga upniškega odbora, ki bo imel pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki jo prejel stečajni upravitelj.
Predvidena je omejitev oddaje storitev za potrebe stečajnega postopka določenim gospodarskim subjektom, ki so povezani z upraviteljem. Poleg tega se tudi zvišujejo globe za prekrške poslovodstva, članov nadzornega sveta ali upravnega odbora pred uvedbo postopka insolventnosti.
Po besedah državnega sekretarja je zakon iz leta 2007 bil pripravljen v obdobju konjunkture, od takrat pa so se razmere in pričakovanja javnosti bistveno spremenili. Tako je vse več zahtev po spremembah, zlasti v smislu socialne razsežnosti podjetništva.
Dnevi insolvenčnega prava, ki se bodo zaključili v torek, so letno strokovno srečanje sodnikov, upraviteljev, tožilcev, finančnikov, davčnih strokovnjakov in vseh, ki se srečujejo z insolvenčnimi postopki s pravnega in ekonomskega stališča. Namen srečanja je odpreti razpravo o problematičnih aktualnih vsebinah in predstaviti rešitve, ki jih je na posameznih področjih oblikovala (sodna) praksa, navajajo organizatorji.
