Poslopje naj bi bilo le okoli 50 metrov oddaljeno od šotora, v katerem Gadafi običajno sprejema tuje goste, in je zravnano z zemljo, poroča AFP.
Libijska stran sicer trdi, da je šlo za upravno zgradbo, in dodaja, da so bili ogroženi tudi civilisti, saj so se nahajali v neposredni bližini.
Iz Tripolija so pred tem poročali, da je bilo iznad kompleksa, kjer živi Gadafi, opaziti gost dim, slišati pa je bilo tudi protiletalsko obrambo.
"To je bilo barbarsko bombardiranje, ki bi lahko zadelo več sto civilistov, ki so se zbrali pred Gadafijevo rezidenco le kakih 400 metrov stran od stavbe, ki je bila zadeta," je dejal predstavnik Gadafijevega režima Musa Ibrahim.
Pri tem je še obtožil "protislovnost v besedah Zahoda, ki pravi da želi zaščititi civiliste, medtem pa bombardirajo rezidenco, za katero vedo, da so notri civilisti".
V ZDA so sicer zanikali, da naj bi bil tarča Gadafi ali njegovo prebivališče. "Lahko vam zagotovim, da ni na našem seznamu ciljev," je zagotovil tiskovni predstavnik Pentagona, vice admiral Bill Gortney.
So pa v omenjenem napadu uničili Gadafijeve "zmogljivosti za poveljevanje in nadzor", je za AFP povedal predstavnik koalicijskih sil. Kot je pojasnil, koalicijske sile pri uresničevanju resolucije Varnostnega sveta 1973 napadajo "tiste cilje, ki predstavljajo neposredno grožnjo libijskemu prebivalstvu in našemu zagotavljanju območja prepovedi letenja".
Vendarle je britansko letalstvo danes sporočilo, da so britanski lovci tornado ponoči prekinili akcijo na enoto zračne obrambe, ker bi lahko pri tem zadeli tudi civiliste. "Ta odločitev tako poudarja zavezanost Velike Britanije, da zaščiti civiliste," je je dejal tiskovni predstavnik RAF, generalmajor John Lorimer.
Prav tako so v Pentagonu zanikali, da bi napadi zaveznikov doslej terjali žrtve med civilisti. Tripoli je sicer sporočil, da so v prvem valu napadov našteli 48 mrtvih in 150 ranjenih med civilisti. A vice admiral Gortney je zatrdil, da nimajo "nobenih znakov o civilnih žrtvah".
Gadafi je sicer v nedeljo zvečer vnovič razglasil prekinitev ognja, ki je v veljavo stopila ob 20. uri po srednjeevropskem času.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je izrazil upanje, da bodo Gadafijeve sile tokrat besedo držale. "To ponudbo bo treba preveriti in preizkusiti," je dejal.
A svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Tom Donilon je že kmalu zatem povedal, da so Gadafijeve sile začele prekinitev ognja nemudoma kršiti. "Ocenjujemo, da je šlo za laž oziroma so Gadafijeve sile prekinitev ognja takoj prekršile," je v Riu de Janeiru, kjer spremlja predsednika Baracka Obamo, dejal Donilon.
Tripoli je prvo prekinitev ognja razglasil že v petek, a je tudi tedaj ni spoštoval, mednarodne sile pa so nato v soboto začele letalske napade na cilje v Libiji, da bi zagotovile uresničevanje resolucije VS ZN o prepovedi letenja nad Libijo.
V letalskih napadih so sprva sodelovale ZDA, Velika Britanija in Francija, v nedeljo pa so se jim pridružila tudi danska in italijanska letala. Samo ZDA so nad libijske cilje izstrelile prek sto manevrirnih raket in že v nedeljo popoldne so v Washingtonu objavili, da so "efektivno uvedli območje prepovedi letenja nad Libijo" z uničenjem libijske zračne obrambe.
Zveza NATO je medtem v nedeljo zvečer v Bruslju sprejela vojaški načrt za izvajanje embarga na izvoz orožja v Libijo, niso pa se članice zavezništva dogovorile o načrtu za uveljavljanje prepovedi letenja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Kot so povedali diplomati, je predlog o Natovem letalskem nadzoru Libije blokirala Turčija, ki odločno nasprotuje vsakršnemu posredovanju zavezništva v tej državi. Po navedbah diplomatov se pogovori glede vloge Nata v Libiji ne bodo nadaljevali pred torkom.
Se je pa mednarodni akciji proti Libiji pridružil tudi Katar. Kot so sporočili iz te majhne države v Perzijskem zalivu, bodo za zagotavljanje območja prepovedi letenja nad Libijo namenili tudi svoja letala. Koliko naj bi jih bilo, pa za zdaj ni znano, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
